Blog Sidebar Left

Noč čarovnic in legenda o kovaču Jacku

Običaj izrezovanja buč izhaja iz irske legende o kovaču Jacku, znanem po svoji domišljavosti in skopušnosti. Ena od teh zgodb pravi, da je pretental vraga tako, da mu je ponudil svojo dušo v zameno za pijačo. Vrag mu je ustregel tako, da se je spremenil v kovanec, s katerim bi kovač plačal pijačo. Prebrisani kovač pa je kovanec vtaknil v svoj žep, v katerem je imel križ, zaradi katerega se vrag ni mogel spremeniti nazaj. Ko je vrag Jacku obljubil, da 10 let ne bo izterjal njegove duše, ga je izvlekel iz žepa. Po desetih letih je vraga ponovno prevaral tako, da ga je zaprosil, naj mu da jabolko iz stebla, a v trenutku, ko se je vrag spremenil v steblo z jabolkom, je nanj narisal križ. Tako se vrag ponovno ni mogel spremeniti nazaj. Ko je Jack umrl, zaradi svojega grešnega življenja ni bil sprejet v Raj, a na vratih v Pekel ga je pričakal vrag in poslal nazaj v mrak. Pomagal mu je tako, da mu je dal žerjavico oglja. Jack je imel v žepu repo, katero je izdolbel, in vanjo vstavil žerjavico. Od takrat naprej Jack, ki nikoli več ni našel poti domov, tava naokoli z izdolbljeno repo v mraku. Tako je Jack O’Lantern (Jack Luč) postal simbol duše, ki je prekleta in tava med svetovi.In še danes za noč čarovnic izdolbemo buče, da bi pregnali zle duhove.

 

Kaj je grad?

gradKaj je grad?

Grad je srednjeveško utrjen stavbni kompleks, ki stoji ponavadi na nekem zavarovanem območju. Varovano je lahko naravno ali umetno.

Grad je bil dom fevdalnega gospoda in njegovega namestnika. Grad je opravljal tudi funkcijo središča fevdalne zemljiške posesti.

Kakšne gradove poznamo?

Gradovi so lahko cesarski, samostanski, mestni, škofovski ali pa gre za gradove mejnih grofov.

Funkcionalno lahko razdelimo gradove na mejne gradove, stalne rezidence, rezidence visokega ali nizkega plemstva, središča zemljiških gospostev itd.

Po topografiji jih lahko delimo na višinske, nižinske, jamske in vodne gradove. Edini vodni grad v Sloveniji je grad Otočec.

Glede na arhitekturno zasnovo jih delimo na stolpaste gradove, visoke trdne hiše, obodne gradove, koncentrično raščene gradove.

Glede na slogovne značilnosti jih delimo na karolinške, romanske, gotske in renesančne.

Glede na čas nastanka, pa jih delimo na gradove, ki so nastali do 11. stoletja, na gradove 12. stoletja, na poznosrednjeveški gradove, itn.

Selitev iz grajskega griča v dolino

Približno v šestnajstem stoletju so fevdalci pričeli z zidnjem razkošnih dvorcev v nižinah. Začeli so puščati gradove grajene na višinah, ki so jim postajali neudobni in hladni. V mestih so torej pričele nastajati razkošne palače, ki so bile namenjene zgolj bivanju.

Arhitektura dvorcev je svoj vzpon doživela predvsem med baročnim časom. Barok je bilo obdobje razkošne arhitekture in udobja tudi znotraj samih dvorcev in graščin.

Dvorci, ki so nastali pod vplivom baroka so na primer dvorec Štatenberg, Haasberk pri Planini, Soteska, Dornava, Kromberk, Vogrsko, itd. To so bili časi, ko mogočne utrdbe namenjene obrambi na visokem hribovju niso bile več tako aktualne in mnoge so iz tega razloga pričele propadati.

 

 

 

 

 

Ali verjamete v duhove? Preverite na katerih slovenskih gradovih straši!

Verjamete v duhove? Marsikatera znana grajska legenda pripoveduje o duhovih, ki naj bi še danes bivali znotraj sten mogočnih gradov. Hmm? Obiščite kakšen grad in preverite, ali boste opazili kaj strašljivega! Morda pa je noč čarovnic prava za obisk gradov, takrat, ko so duše umrlih najbližje svetu živih? Kdo ve, morda pa le 🙂

Ali veste, kateri gradovi so v zasebni lasti?

Lastniki gradov so v večini primerov ljubiteljski kastelologi. Nekateri lastniki imajo gradove za poletne rezidence, drugi v gradu stanujejo, ostali pa v njem vidijo tudi poslovno priložnost.

Slovenska dežela v srednjem veku

Leta 976 je cesar Oton II. postal vojvodina in je tako Koroški podredil sedem mejnih grofij. Nastala je samostojna tvorba, ki je obstajala do 11. stoletja, dokler se niso pričele oblikovati dežele. Pričel se je utrjevati fevdalizem, prišle so pomembnejše plemiške rodbine, ki so pričele z izgradnjo prvih gradov.

Čarovničina smrt

Bila je tam pod Klekom na videz poštena žena, vdova premožnega kmeta in mati desetletnega dečka. Nihče je ni sumil, da bi bila čarovnica. Ni imela upadlega lica, ne gorečih oči, ne porastlih dlani.