Graščina Bežigrad
(Hof Buchenschlag, Weschigrad)
Graščina Bežigrad na Teharjah leta 1927.
V kronikah se prvič omenja kot dvorec Bukovžlak, nem. HofBuchenschlag (Weschigrad) leta 1666. Graščino Bežigrad so po vojaških podatkih pozidali leta 1685, vendar je že stala prej in o tem ni pisnih virov.
V 19. stoletju so v prostorih graščine varili pivo. V graščini sta imela pivovarno Maks Schmidl in hrvaški grof Stahović. Graščina je bila naseljena do leta 1941, ko je v njej prebival celjski industrialec, lastnik opekarne in veleposestnik Ivo Čater z družino. V tem času je graščina doživljala največji razcvet. Čater je na okoliških kmetijskih površinah nasadil tudi precej hmelja. V tem času je graščina najbolj zaživela, bila je tudi pomembo kmetijsko območje na območju Bukovžlaka z nasadi hmelja in društveno središče.
- 1666 - sodnik Celjan Peter Lukrecius de Apostolis
- 1704 - pater Gerhard (samostan Št. Pavel ) v Labotski dolini od Marije Masserin
- 1766 - Donat baron Dienersberg
- 1822 - Tomaž Gorišek
- po 1870 - Maks Schmid (imel v njem pivovarno), Knesek, Bartoš, grof Stahović (pivovarna)
- po 1882 - Karel Strücker, Kurt pleminiti Mayer, Antonija Balec, Matija Kump, Gjuro Rašica
- 1916 - Ivan Čater
Posestvo so leta 1941 prevzeli Nemci, ko so družino izselili, leta 1946 pa je nova jugoslovanska oblast nacionalizirala posestvo, namenjeno je bilo vojski. S tem pa je začela graščina klavrno propadati. Leta 1945 so partizani požgali nekaj gospodarskih poslopij, ki so pripadali sami graščini.
Literatura:
- Ocvirk, Matej: Večna si gostilna, neminljiva. Teharske in štorske gostilne. Teharje, 2016.
- Orožen, Janko: Zgodovina Celja in okolice, 1. del. Celje, Celjski zbornik, 1971, str. 463.
- Stopar, Ivan: Grajske stavbe v Vzhodni Sloveniji. Spodnja Savinjska dolina, 3. knjiga. Založba Park, Ljubljana, 1992, str. 10.
- http://www.teharje.si/znamenitosti/grascina-bezigrad/
