Grad Dobrenja

Kot salzburška ministeriala viteza gradu Dobrenja sta leta 1239 in 1256 omenjena Heinricus in Ekehard de Dobrenge, leta 1285 Friderik, leta 1300 pa Henrik z Dobrenja. Najverjetneje je bil grad opuščen v začetku 14. stoletja, dobrenjski vitezi pa so pozneje v 15. stoletju živeli na dvoru na Dobrenju za katerega se ne ve kje je stal.

Gradu Dobrenj ni več, ostale so le ruševine, ki jih je že prerastel gozd in jih je komaj najti.Strokovnjaki, ki so poskušali raziskati grič nad Gradiško niso našli nič posebnega. Ljudem pa domišljija še vedno ne da miru. Pripovedujejo, da je hoja tod doneča - so mar spodaj res zasute grajske sobane?

Poznate zanimivo zgodbico?
»Tukaj sta živela grof Henrik in žena Kunigunda. Bila sta dobra, ljudje so ju imeli radi. Mirno in lepo sta živela na gradu. Ko so se v naših krajih podili Turki, so grad napadli, pobili zaščitnike gradu in požgali grad. Grof Henrik je hotel pobegniti, vendar so ga ujeli in ubili. Grofica Kunigunda je z otrokoma zbežala skozi rov, ki je povezoval grad s Kozjakom.«

Iz zgodovinskih virov je znano, da sta Henrik in Kunigunda resnični osebi, vendar pa nista nikoli živeli na gradu Dobrenj. Bila sta nemška vladarja in zaradi dobrih dejanj proglašena za svetnika, kult sv. Kunigunde pa so k nam zanesli Benediktinci.

»Po daljšem času so iz kamenja nekdanjega gradu, nekoliko nižje na griču nad naseljem Gradiške, zgradili cerkev, za zaščitnika cerkve pa so imenovali Sv. Kunigundo in v njej častili tudi Sv. Henrika .«

Po pripovedovanju domačina pa so iz ostankov porušenega gradu zgradili tudi kapelo v gozdu ob vznožju griča. Kapela je lepo obnovljena, zanjo pa skrbijo domačini.