Gradič Dole

V začetku 18. stoletja je bil lastnik gospostva Franc Vajkard pl. Semenič, ki ga je v oporoki 4. decembra 1709 zapustil svoji hčeri Katarini, le-ta pa je 1.1.1773 določila za glavnega dediča cerkev NLG v Dolu. Deželno glavarstvo je 7. aprila 1779 gospostvo prodalo na dražbi; kupila ga je Marija Bratun za svojega zeta Franca Ksaverja Aparnika in odštela zanj 4700 goldinarjev. Po Aparnikovi smrti je prišlo med njegovimi dediči iz prvega in drugega zakona do spora, ki so ga poravnali 1. februarja 1785 tako, da je bil za glavnega dediča proglašen njegov sin iz prvega zakona Franc Anton, ki se je zavezal, da bo svoji mačehi Karolini, rojeni Höfer, izplačal njeno doto v znesku 2000 goldinarjev. Zaradi manjkajočih dokumentov v deželni deski ni mogoče ugotoviti, kako sta postala lastnika gospostva oba Matija Ravnikarja oče in sin. Vsekakor sta bila le ta 1805 v taki stiski, da sta morala gospostvo prodati na dražbi in sta ga obdržala le zato, ker ga na treh dražbah nihče ni hotel kupiti za izklicno ceno 3397 goldinarjev. Po dedni prisoji 24. avgusta 1846 je gospostvo pripadlo Mariji Ravnikar, ki ga je 3. junija 1852 darovala Francu Karlu Ravnikarju. Z odločbo z dne 17. februarja 1855 je bila nepremičnina v deželni deski izbrisana kot brezpredmetna.