Forhtenek

Grad Forhtenek

Grad Forhtenek (Forchtenegg) je stal na strmem skalnatem hribu nad potokom Velunja, v naselju Ravne pri Šoštanju. Danes lahko od njega vidimo le še mogočne razvaline.

V virih se prvič omenja leta 1317 kot Fuerchtenek, leta 1336 kot vest Furtnekk, leta 1435 je omenjen burck Fuerchtenegk, leta 1462 in 1480 pa kot gschloss.

info-image

Grad Forhtenek, Georg Matthäus Vischer, Topographia Ducatus Stiriae, Gradec 1681

1317

prva pisna omemba stavbe

Razvalina

dejavnost/stanje stavbe

Nad potokom Velunja, severno od Šoštanja

lega stavbe

info-image

Objekt spada pod nepremični spomenik lokalnega pomena in je bil zanj razglašen 27. aprila 2006. Kulturni lokalni spomenik je objekt, ki ima izjemno kulturno vrednost na lokalnem nivoju. Taki objekti so sprva ovrednoteni kot kulturna dediščina in nato vpisani v Register nepremične kulturne dediščine. Razglasitev poteka z akti o razglasitvi, ki jih sprejme pristojni organ. Ti akti se objavijo v Uradnem listu RS ali glasilu lokalne skupnosti.

info-image

Razvaline gradu Forhtenek so 1635 razdejali kmečki upori. Danes so vidni ostanki stolpa, obzidja in vodnjaka. Razvalina predstavlja zgodnjegotski grad, ki v tlorisu še spominja na romanski slog.

Zanimivosti grajske stavbe

Pozidava gradu

Grad Forhtenek je konec 13. stoletja pozidal šentpavelski samostan, ki ga je dal v fevd Vovbrškim grofom. Prva vovbrška kastelana na Forhteneku sta leta 1317 omenjena vitez Poepel in Gebhard iz rodu Turnskih, leta 1322 pa Ulrik Forhtenek. Po izumrtju Vovbrških so grad podedovali Žovneški gospodje.

Jošt Forhteneški

Leta 1356 ga je od Celjskih grofov prejel v fevd Jošt Forhteneški. Okoli 1350 so Celjski grofje spremenili grajsko upravo in namesto vazalov postavili gradiščane. Ti so bili: leta 1360 vitez Ivan (Hans) iz Rogatca, leta 1378 Heinzlein Raumschüssl, leta 1425 Žiga Dobrnski, leta 1435 sta imela grad v fevdu brata Jošt in Hans Forhteneška, od leta 1441 pa je bil kastelan Hieronim Voitlander.

Rodbina Forhteneških

Predstavniki »originalne« rodbine Forhteneških so se odselili z gradu ter začeli življenje kot poklicni gradiščani in vitezi na gradovih Celjskih. Vsaj od leta 1376 je bil Friderik II. turnsko- forhteneški gradiščan na starem sedežu Celjskih, gradu Žovneku, kjer je ostal do približno 1393. Friderik ni imel sinov, pač pa je Jošt, drugi mož njegove hčerke Katarine, prevzel vzdevek Forhteneker in ribji grb. Bil je gradiščan v celjski službi v Šoštanju. Sinova Jošt II. in Hans sta leta 1437 za kratek čas dobila grad v svojo last. Jošt je z bratom Hansom prejel od Celjskih v fevd grad Forhtenek s pripadajočo posestjo, ki je v listini natančno našteta, in tudi razno drugo posest v Savinjski dolini.

Ohranjeni zapisi

Habsburžani

Po izumrtju Celjskih leta 1456 je grad in gospostvo prešlo v last deželnega kneza oziroma Habsburžanov, ki so ga dajali v najem. Med leti 1459, ko je grajskemu gospostvu spadal tudi urad v Mozirju, in 1500 je bil na gradu najemnik vitez Andrej Triebenberger (1459), nato vitez Žiga Lichtenberger, za njim Danijel Minndorfer. Leta 1525 sta bila najemnika viteza Krištof in Boltežar Altenhausa. Hans Leysser in njegovi dediči so na gradu gospodarili med letoma 1535 in 1603, Žiga Jurij Dobrnski pa od leta 1620.

Propad gradu

Grad Forhtenek so leta 1635 zavzeli, oropali in poškodovali uporni kmetje. Po tem je bil opuščen v razvaline.

In danes...

  • Grad Forhtenek

Lokacija

Literatura

Komentarji