Grad Prežin

Na skalni vzpetini v Šentjanžu pri Štorah, jugovzhodno od Celja, so skromni sledovi gradu Prežin (Presing).

Prežin je eden redkih starih gradov na južnem Štajerskem, ki ima tudi v nemški obliki ohranjeno prvotno slovensko ime. To izvira od glagola prežati – lokacija gradu je res omogočala imeniten razgled po dolini Voglajne in verjetno je bila tu že prej starodavna preža, s katere so oprezali za bližajočim se sovražnikom.

Utrdbo Prežin je kmalu po 1131, vsekakor pa pred 1167 pozidal krški škof Roman I. v začetku 14. stoletja so del gradu in gospoščine imeli sorodniki vitezi Safenski, leta 1340 so bili solastniki vitezi Rifniški, do leta 1346 pa je od Safenskih in Rifniških po delih prešla v posest celjskih grofov. Safenski so obdržali dvor pod gradom in manjšo posest, kjer je še leta 1404 živel vitez Herman, rodbina Prežinskih pa se je preselila v Belo krajino in bila v celjski službi v Metliki in Črnomlju, nato pa se je izselila v Avstrijo, kjer so 1716. leta postali grofje.

Grad je propadel sredi 15. stoletja, verjetno so ga podrli sami Celjani. O nekdanjem gradu praktično ni več sledu.

Na njegovem mestu je pozidana cerkev sv. Janeza, na mestu nekdanjega berfrieda stoji cerkveni zvonik. Ob vznožju grajskega griča je manjša votlina, morda nekdanji rov. Ohranjen je globok in širok, v živo skalo vrezan obrambni jarek in del zidu, pozidan na pečevju pod nekdanjim palacijem.