Dvorec Rotenturn

Graščina Rotenturn stoji na robu starega mestnega jedra Slovenj Gradca. Je slikovit dvorec z arkadami in lepim baročnim portalom. Dvorec Rotenturn je nastal sredi 17. stoletja, ko ga je baron Hans Kulmer prezidal iz prvotnega stolpa in dela mestnega obzidja, kjer je bil po propadu starega gradu sedež slovenjgraške gospoščine. Skozi stoletja je grad zamenjalo več lastnikov. Od leta 1495 je bil na prvotnem stolpu oskrbnik Hans Grunwald, od leta 1513 ga je imel v zastavi Franc pl. Dietrichstein, od leta 1518 Dietrik pl. Hardisch, od leta 1530 Ahac Schrott, sredi 16. stoletja bratje Rottenbergerji, od leta 1574 je bil lastnik Janž Khiessl s Fužin, od leta 1619 pa Franc pl. Langenmantel. Zatem srečamo na Rotenturnu Marijo pl. Lengheim do leta 1652, nato barone Kulmerje.

 

Leta 1755 je grad doživel pomembne prezidave: nastalo je pravokotno dvorišče, Z in S trakt sta opremljena z arkadami, arkadni hodniki so v pritličju in nadstropju opremljeni s križnimi grebenastimi oboki. Leta 1900 so dvorec preuredili v šolo, ki je tam delovala do izgradnje nove osnovne šole 1967. Zadnje prenove pred leti so graščini ohranile pečat avtentičnosti iz 18. stol. Rotenturn je funkcionalno vpet v mestno življenje. Tam imata sedež županstvo in mestna uprava, atrij dvorca pa služi kot kulturni prireditveni prostor.

 

Trappov stolp je bil v funkciji mestne vogalne utrdbe. V 13. stoletju je mesto dobilo obzidje, nastal je Windischgratzov stolp, ki je 1381 prišel v posest rodbine Trappov. 1562 sta brata Trapp prodala stolp drugi rodbini. Bil je pravokotne oblike, z do dva metra debelimi zidovi. Utrdba je služila obrambi pred vdori Turkov, Madžarov in Francozov od 14. do začetka 19. stoletja. Danes so vidni zabrisani ostanki, vgrajeni v prezidavo prvotnega stolpa in mestnega obzidja v grad Rotenturn.

 

Komentarji