Grad Kebelj (Zajčev grad)
(Kebel, Gibl)
Kebeljski grad se imenuje tudi Zajčev grad, po kmetu Zajcu na čigar zemlji stoji grad. Tretje ime zanj je tudi Mučeniški stolp, ker naj bi v njem mučili ljudi in z njega oprezali za nevarnostmi iz okolice.
Pot do gradu je označena in tako po krajšem sprehodu preko lepe gozdne poti pridemo do ruševin nekdanjega Zajčjega gradu. Še danes se vidi propugnaculum ali stolp, ki je romanskega izvora. Grajsko jedro je 200 metrov zahodno od stolpa na vrhu skalne kope.
1251
prva pisna omemba stavbe
Ruševina
dejavnost/stanje stavbe
Kebelj
lega stavbe
Objekt spada pod nepremični spomenik lokalnega pomena in je bil zanj razglašen 17. decembra 1988. Kulturni lokalni spomenik je objekt, ki ima izjemno kulturno vrednost na lokalnem nivoju. Taki objekti so sprva ovrednoteni kot kulturna dediščina in nato vpisani v Register nepremične kulturne dediščine. Razglasitev poteka z akti o razglasitvi, ki jih sprejme pristojni organ. Ti akti se objavijo v Uradnem listu RS ali glasilu lokalne skupnosti.
Legende o gradu:
Legenda o daljnih prednikih, ki so uničili svojega gospodarja.
Legenda o roparskih kebeljskih graščakih in njunem zakladu.
Legenda o kmetu, ki je sklenil pogodbo s hudičem.
Legenda o podzemnem rovu, ki naj bi povezoval oba gradova.
- 1387 - celjska grofa Herman in Viljem (dobila sta ga v zajem od krškega škofa Janeza, ker je bil grad krški fevd).
- 1441 - Neža Stunberška (dediščina po umrlem bratu Frideriku Ptujskem)
- 1449 - Konrad Pesničar
- 1485 - Sigmund in Henrik Prueschen (sta ga pridružila štatenberški gospoščini)
- 1251 - prva omemba kebeljskega gradu v listini Timo Kebeljski - Tymo de Gybel
- 1254 - kebeljska viteza Dimona in Wiganda - Wigando de Gybel in domino Diemone de Gybel
- 1294 - prva neposredna omemba gradu - castrum Gybel
- 1363 - se grad omenja kot vest Gybel auf dem Pacher (utrdba Kebelj na Pohorju)
- 1379 - kot castrum Gybel