Dvor Kebel (Zbegov grad)

(Gibl, Kebel)

Neutrjen dvor Kebel (oz. stolp) naj bi že leta 1343 posedoval Oton Mariborski s Keblja. Nad dvorom so še danes vidni ostanki gradu Kebelj ali Zajčevega gradu.

info-image

1343

prva pisna omemba stavbe

Ruševina

dejavnost/stanje stavbe

Kebelj

lega stavbe

info-image

Leta 1440 naj bi Otokar Kebeljski izjavil deželni vladi, da ima po očetovi dediščini deželnoknežje fevde, kot so stolp in dvor v Keblju pri potoku nad Bistrico, dvorec v Tinjah, Vrhovljah, Slakovi, Brezjem in Freudenbergu ter vinograd v Strmcu v Slakovi. Še istega leta mu je cesar Friderik III. ponovno podelil imenovane fevde. Poleg omenjenih fevdov pa je Otokar dobil še pet kmetij v okolici zajčjega gradu. Leta 1502 je Henrik grof Hardeški opusteli dvor prodal Ivanu Turjaškemu.

info-image

Dvor je znan tudi pod imenom »Zbegov grad«, po domačinu Zbegu in po legendi, ki pravi, da sta bila oba kebeljska gradova nekoč povezana s podzemnim rovom.

In danes...

  • Cerkev Sv. Marjete Antiohijske na vrhu hriba v bližini Zbegovega gradu.
  • Okolica cerkve.
  • Travniška pot po kateri se pride do gradu v dolini.
  • Travnik.
  • Šipek vztrajno raste okoli današnje ruševine Zbegovega gradu.
  • Pogled na ruševino iz bližnjega hriba.
  • Zahodna stena dvora Kebelj. Ohranjena je okenska odprtina v nadstropju.
  • Zahodna stena dvora Kebelj. Ohranjena je okenska odprtina v nadstropju.
  • Zahodna stena dvora Kebelj.
  • Ruševina je danes poraščena z drevesi.
  • Okno v Kebeljskem stolpu naj bi nekoč razsvetljevalo hodnik.
  • Okno na zahodni strani Zbegovega gradu je v prvem nadstropju.
  • Okenska lina.
  • Ograja s stopnicami, ki vodijo okoli gradu do piknik prostora.
  • Gozd obdaja ruševino.
  • Ajželj v drugem nadstropju severne stene.
  • Severna stena.
  • Masivno zidovje je gradilo grad.
  • Kamniti zidovi so debeli 1,5 metra.
  • Vogal.
  • Pogled na vzhodno steno gradu.
  • Na vzhodni steni so vidna tri okna v prvem nadstropju in dve okni v drugem.
  • Pogled na severno steno.
  • Pogled na južno steno.
  • Pogled iz vrha.
  • Na vzhodni strani je večina oken kot tudi vhod v grad. Vzhodna stena je nad strmim pobočjem in s tem je najbolje zavarovana pred napadalci.
  • Pogled na zahodno steno gradu.
  • Grad je zelo težko dostopen, saj je zaraščen z drevesi in grmovjem.
Literatura: Ivan Stopar: Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji. II. knjiga: Med Prekmurjem in porečjem Dravinje. Ljb. 1991.

Lokacija

Komentarji