Podgrad pri Šentjurju

Lastništvo

Grad so postavili na državni zemlji in ga je leta 1025 dobil v dar grof Viljem II od svoje žene Heme Breže Selške. Preko njegove soproge ga je leta 1042 dobil v last ženski samostan v Krki na Koroškem. Ta ga je leta 1071 prenesel v last novo ustanovljene krške škofije (Krka se danes nahaja na avstrijskem koroškem). Glavni del gradu so zgradili v živo skalo, v premeru je meril 20 metrov.

Leta 1247 se omenjata viteza Lupoldi in Sigmaro de Anderburch. Celjski grofje (celjski vojskovodja Jan Vitovec) so grad leta 1438 dali porušiti do tal, saj jim je bil preblizu, hkrati pa so že gospodovali gradu na Rifniku. Po tem obdobju se Anderburški vitezi ne omenjajo več.

Danes

Zgodovinarji iz zgodovinskih virov domnevajo, da so grad obnovili, saj so v deželnem arhivu v Gradcu odkrili dokument, da je grad Anderburg leta 1655 pogorel.

Ostanki gradu so še komaj vidni. Obrambni jarki se niso ohranili.

Cerkev svete Rozalije, ki so jo zgradili v 17. stoletju, je sezidana iz kamnov, ki so jih prebivalci pretovorili iz požganega gradu Anderburg. Iz gradu izvirajo tudi vrata, ki so jih vgradili v cerkev.