Gradič Prusnik

(Posestvo Potiorek, Brodarska postaja pri Prusniku)

Ostanki nekdanjega posestva koseškega dvorca, 1750 preurejenega v brodarsko postajo (glavna carinarnica in brodarski urad), s prenočišči za brodnike in hlevi za vole. Razpadajočo stavbo z vogalnima stolpičema so 1989 podrli zadnji lastniki Poti

Datacija: visoki srednji vek, tretja četrtina 18. stol., 1750, prelom 19. stol. in 20. stol., 1900, zadnja četrtina 20. stol., 1989.

Dvorec Prusnik je stal vzhodno od potoka Šklendrovec, pod Prusniško reberjo, na desnem bregu reke Save v naselju Završje
v občini Trbovlje.

thumbnail-image

Za trenutno postavljeno bencinsko črpalko MOL  je v srednjem veku stal gradič z gospodarskimi poslopji. Že pred leti so uredili kilometer dolgo naravoslovno-zgodovinsko učno pot. Tu je nekoč stala pomembna oskrbovalna postaja za tovorne čolne. Soteska spada v Naturo 2000 in krajinski park Kum, v katerem lahko najdemo planinske orle in sokole selce, redke hrošče poimenovane močvirski krešič, na travnikih pa cvetijo kukavičnice in kranjska lilija.

Gradič Prusnik je natal v 16. stoletju in je spadal pod gospoščino Gamberk. V 18. stoletju ga je kupila država in preuredila v ladijsko postajo. V 19. stoletju ga je prodala Pilpachom iz Kandrš, ti pa okrog leta 1900 zadnjim lastnikom Potiorekom. Po drugi svetovni vojni so gradič spremenili v socialna stanovanja, vendar zaradi slabega gospodarjenja in nevzdrževanja je stavba pričela propadati. 1989 je Občina Trbovlje gradič za 99 let oddala v najem gostincema Martinu in Štefki Lisjak iz Dobrunj pri Ljubljani. Nova najemnika sta se hkrati zavezala, da bosta razpadajoči gradič podrla in na njegovem mestu postavila enakega nazaj, ki bi jo uporabljala za turistično in gostinsko dejavnost. In tako sta gradič zares porušila, vendar novega nista pričela graditi, saj je bila že leta 1992 pogodba odpovedana. Vzrok pa naj bi bil novi zakon o denacionalizaciji.

Zadnji lastniki gradiča Prusnik

Mnogi prebivalci Zasavja menijo, da se je Prusnik pisal kdo od nekdanjih graščakov, a z dokumenti to ni potrjeno. Ime Prusnik naj bi realno izviralo iz starega narečnega izraza za brzico.

Graščak Oskar Potiorek se je rodil 20. novembra 1853 v Plajberku pri Beljaku, slovenki in čehu. Morebiti je Oskarjev oče, ki je bil po poklicu višji rudarski uradnik, kdaj obiskal Zasavje in se mu je Prusnik vtisnil v spomin ali pa ga je cesar poklonil Oskarju za njegove zasluge. Oskar je kot vojak med letoma 1883 in 1886 poveljeval 3. četi kranjskega 17. pešpolka v Ljubljani (pešpolk kranjskih Janezov), zaradi česar ga lahko upravičeno prištevamo med slovenske generale.
1911 je postal guverner Bosne in Hercegovine. Na Oskarjevo povabilo je prestolonaslednik Franc Ferdinand z ženo Sofijo junija 1914 obiskal Sarajevo. Oskar je ob atentatu stal tik ob njima, nato pa je spodbujal napad na Srbijo in proti njej povedel avstro-ogrsko vojsko v začetni napad. Ker je imel več zaporednih porazov, so mu poveljevanje odvzeli 22. decembra 1914. Upokojen se je zatekel na Prusnik, vendar le za kratek čas, ker je Slovenija pristopila k Jugoslaviji. Odšel je v Celovec, kjer je tudi umrl na dan 17. december 1933. Pokopali so ga na vojaškem pokopališču v Dunajskem Novem mestu.
Gradič Prusnik je Oskar prepustil bratu Pavlu, ki ga je upravljal po prvi vojni, hkrati pa je skrbel tudi za invalidno sestro Emo. Omenjena je tudi žena in mati Linda Potiorek, ki je 28. februarja 1932 umrla v Zagorju ob Savi, vendar se še ne ve, h komu spada. Morda je to bila prva žena Pavla. Po ljudskih pripovedih naj bi se Pavel poročil s svojo glavno gospodinjo Kumljansko Fani oz. uradno Frančiško Potiorek (roj. Kavšek). Po zmagi Partizanov je nacionalizacija Pavla razlastila, po čemer je odšel v Avstrijo. Fani in Ema pa sta ostali v precejšnji bedi v eni od stranskih hiš gradiča. Pokopani naj bi bili na zagorskem pokopališču, a nagrobnikov danes ni več videti.
Lokacija Prusnika

Lokacija Prusnika

Vleka rečnega čolna pod Prusnikom.

Vleka rečnega čolna pod Prusnikom.

General Oskar Potiorek je bil prusniški graščak.

General Oskar Potiorek je bil prusniški graščak.

Gradič Prusnik

Gradič Prusnik

Literatura:

  • Register kulturne dediščine
  • https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/gostinca-grad-porusila-novega-nista-zgradila/

Leave a comment

Gradovi Slovenije