Samostan Žička kartuzija

(lat. Domus in Valle Sancti Johannis)

Žička kartuzija je nekdanji samostan kartuzijanskega verskega reda v dolini svetega Janeza Krstnika, v kraju Stare Slemene, v bližini naselja Žiče v občini Slovenske Konjice. Gre za devetnajsti samostan tega reda, najstarejšo kartuzijo v Srednji Evropi in za prvo kartuzijo izven matičnega romanskega območja v Franciji in Italiji.

info-image

1160

prva pisna omemba stavbe

Kulturno-zgodovinski spomenik, turizem

dejavnost/stanje stavbe

Špitalič pri Slovenskih Konjicah 9, 3215 Slovenija

lega stavbe

info-image

Veduta Žičke kartuzije iz 1730

Objekt spada pod nepremični spomenik državnega pomena in je bil zanj razglašen 24. junija 2015. Kulturni državni spomenik je objekt, ki ima izjemno kulturno vrednost na državnem nivoju. Taki objekti so sprva ovrednoteni kot kulturna dediščina in nato vpisani v Register nepremične kulturne dediščine. Razglasitev poteka z akti o razglasitvi, ki jih sprejme pristojni organ. Ti akti se objavijo v Uradnem listu RS ali glasilu lokalne skupnosti.

info-image

Žička kartuzija 1830

Poleg kartuzije spada v njen kompleks tudi njena okolica, ki je bila razglašena za nepremični spomenik lokalnega pomena in je prav tako vpisana v Register nepremične kulturne dediščine.

Arhitektura

Zgornji samostan (zgornja hiša, »domus superior«) - Stare Slemene
Prva zasilna kartuzija je bila postavljena do leta 1165. V naslednjih desetletjih je bila po vzoru francoskih kartuzij in v skladu z redovnimi pravili pozidana enoladijska cerkev brez zvonika (sprva zgolj za patre, kartuzijane z mašniškim posvečenjem).

Vsako kartuzijo je obdajalo obzidje, ki je fizično ločevalo samostan od okolice. Žička kartuzija je klasičen primer kartuzijanske arhitekture, skoraj iz samih začetkov tega reda. Ker redovna pravila niso skoraj ničesar predpisovala glede gradnje, so v Žički kartuziji stavbe razporejene glede na obliko pokrajine, terenu pa se je prilagodilo tudi dokaj dobro ohranjeno obzidje zgornjega samostana Žičke kartuzije, ki je skoraj trikotne oblike.

Zgornji samostan je obsegal celice za 12 patrov, hišo priorja ter veliki in mali križni hodnik. Okoli malega križnega hodnika so bili zgrajeni skupni prostori: kuhinja, kapiteljska dvorana z oltarjem, ki je bila običajno povezana s priorjevo hišo in njegovo kapelo, pa tudi refektorij (skupna jedilnica) ter dormitorij (spalnica) za brate konverze, ki so ob nedeljah in praznikih iz spodnjega prihajali v zgornji samostan.

Spodnji samostan (»domus inferior«) - Špitalič
Spodnji bratovski samostan, na področju cerkve v Špitaliču, so sestavljale celice za 16 bratov laikov - konverzov, ki jih je prav tako povezoval križni hodnik. Domneva se, da je prav tako imel skupno kuhinjo in jedilnico, pa tudi infirmarium (bolnišnico) za bolne brate. V sklopu spodnjega samostana so namreč imeli t.i. hospital (hospic), ki naj bi stal na mestu sedanjega župnišča in po katerem je dobil ime Špitalič. V njem so pomoči potrebni dobivali miloščino v denarju, pa tudi pomoč v oskrbi, obleki, hrani in zdravilih, ki so jih v kartuziji izdelovali tudi iz gojenih zelišč, po skrbno zapisanih recepturah iz samostanske knjižnice.

Dokler so bratje konverzi živeli ločeno od patrov, je imel tudi spodnji samostan svojo samostansko / današnjo župnijsko cerkev, posvečeno Devici Mariji (»ecclesia minor«). Bratje laiki so (pod vodstvom prokuratorja) s svojim delom pripomogli k obstoju in delovanju glavne kartuzije. Večinoma so bili nepismeni, zato jim je verska besedila pri mašah bral in razlagal prokurator.

Ustanovitev

Kartuzija je nastala okoli leta 1160, ustanovila sta jo zadnja Traungauca, štajerski mejni grof Otokar III. Štajerski in njegov sin Otokar IV. Štajerski, od leta 1180 štajerski vojvoda Otokar I., ki je z ustanovno listino iz leta 1165 kartuzijo potrdil. Gre za devetnajsti samostan tega reda, najstarejšo kartuzijo v Srednji Evropi in za prvo kartuzijo izven matičnega romanskega območja v Franciji in Italiji.

Skupina dvanajstih patrov in dvakrat toliko konverzov iz francoske Velike kartuzije pri Grenoblu prišla v Konjice leta 1160, kjer so se naselili v župnišču vse do leta 1164, ko so bila za prebivanje primerna poslopja v dolini sv. Janeza končana. V skupini kartuzijanov je bil tudi kasnejši prvi prior Beremund, grof cornwallski, sorodnik angleške kraljeve rodbine, ki je dotlej vodil kartuzijo Durbon v Provansi, kmalu pa se jim je pridružil tudi konverz brat Aynard (Aynardus), stavbeni mojster, ki so ga iz Velike kartuzije poslali, da bi vodil gradbena dela.

Žička kartuzija danes

Danes kartuzija velja za turistično zanimivost in edinstven kulturno-zgodovinski spomenik, ki ga letno obišče okrog 20.000 obiskovalcev. Ob 850-letnici ustanovitve žičke kartuzije je bila le-ta na seji vlade Republike Slovenije dne 24. junija 2015 razglašena za kulturni spomenik državnega pomena.

V poletnem času na samostanskih tleh potekajo razne glasbene prireditve, med katerimi so najodmevnejši koncerti v okviru Poletnih glasbenih večerov v Žički kartuziji, ki jih organizira Center za kulturne prireditve Slovenske Konjice.

V kartuziji so pripravljene tudi različne razstave.

Samostanska knjižnica

V samostanski knjižnici kartuzije naj bi bilo več kot 2000 knjig, ki so večinoma pisane na roko (rokopisi) in ne tiskane. S tako izjemno bogato knjižnico so Žiče prekašale tedanje samostane daleč naokoli. Danes poznamo samo desetino teh rokopisov. V srednjem veku so knjige urejali po vsebinskih sklopih, ki so jih označevali s črko, poleg tega pa je vsaka knjiga dobila tudi številko, ki je označevala njeno mesto na polici. Na podlagi oznak na do danes ohranjenih rokopisih je bilo možno izračunati, knjižnica hranila okoli dvatisoč knjig. Sredi 16. stoletja je žički samostan zaradi vsakovrstnih nesreč opustel in nadvojvoda Karel II. Avstrijski je ukazal knjige iz tedaj skoraj praznih kartuzij Žiče, Jurklošter in Millstatt preseliti v knjižnico novoustanovljenega jezuitskega kolegija v Gradcu.

Gospodarske dejavnosti Žičke kartuzije

Žička kartuzija je že pred letom 1672 ustanovila glažuto, ki je delovala v Špitaliču ob potoku Žičnica, drugo pa okoli 1700 do 1764 pri Leskovcu, na severnem pobočju Konjiške gore, saj se je odprla možnost prodaje steklenic v Rogaško Slatino. V matičnih knjigah župnije Slovenske Konjice se v letu 1641 kot krstna botra navajata steklarja Jakob in Krištof Ulrich. Leta 1642 sta vpisana dva pisarja - tajnika (scriba pro tempore in vitraria) in steklar (glassmacher ali vitrarius). Tajnik je vodil delo glažute in je za poslovanje odgovarjal prokuraturju ali oskrbniku kartuzije.

Kontakt

Odpiralni časi

DELOVNI ČAS - do 28. 2. 

April - Oktober:           TOR - NED     10.00 - 18.00

November:                  TOR - NED     10.00 - 16.00

December - Marec:     SOB - NED     10.00 - 16.00

(Med tednom odprto za najavljene skupine)

Najave na TIC Žička kartuzija.

ŽIČKA KARTUZIJA & GASTUŽ – DELOVNI ČAS 
(Delovni čas velja od 1. 3. do preklica)

ŽIČKA KARTUZIJA - Delovni dnevi

1.3. – 31.3.** PET, SOB, NED   10.00 – 16.00

1.4. – 31.5.  TOR-NED 10.00 – 18.00

1.6. – 31.8.TOR-NED 10.00 – 20.00

1.9. – 31.10.TOR-NED 10.00 – 18.00

1.11 – 30.11.TOR-NED 10.00 – 16.00

1.12 – 28.2.SOB, NED*** 10.00 – 16.00

GASTUŽ* - Delovni dnevi

1.3. – 31.3.** PET, SOB, NED 10.00 – 16.00

1.4. – 31.5. TOR-NED10.00 – 18.00

1.6. – 31.8. TOR-NED 10.00 – 20.00

1.9. – 31.10. TOR-NED 10.00 – 18.00

1.11 – 30.11. TOR-NED 10.00 – 16.00

1.12 – 28.2. ZAPRTO

V Gostilni Gastuž je pijača na voljo vse dni odprtosti, hrana pa od četrtka do nedelje, razen v času od 1. - 31.3., ko je hrana na voljo od petka do nedelje. Za najavljene skupine je hrano mogoče naročiti tudi ob drugih dneh, v času odprtosti Žičke kartuzije. V času spomladanskega Tedna restavracij bo Žička kartuzija odprta vse dni v tednu (razen ponedeljka), od 10. do 18. ure.

** V času šolskih Zimskih počitnic (1.3. – 4.3.) bo Žička kartuzija odprta od četrtka do nedelje, od 10. do 16. ure.

*** Žička kartuzija je odprta tudi ob praznikih in dela prostih dnevih, razen 25.12. in 1.1.

Kontakt

Naslov: TIC Žička kartuzija, Špitalič pri Slovenskih Konjicah 9, 3215 Loče

URL: http://tic.konjice.si/index.php/prosti-cas/letenje/item/167-delovni-%C4%8Das

Tel.: +386 (0)3 752 37 32

E-mail:  info@zickakartuzija.si

Komentarji