Dvorec Sansouci

Dvorec pri mlinu ob reki Vipavi pod Gradiščem je dala zgraditi rodovina rihemberških vitezov Grabiz, ki je imela od druge polovice 16. stoletja naprej posesti na območju Gradišča in Prvačine. Stavbne značilnosti kažejo, da je dvorec nastal pred koncem 17. stoletja, pisno pa se prvič omenja v družinski knjigi šele leta 1824 kot Domus Dominicalis Illmi Dni de Grabiz. Morda je nastal kot naslednik kakšnega od srednjeveških dvorov na območju Prvačine in Gradišča. Dvorec je prišel v last družine Tominc leta 1825. Takrat je uspešni trgovec z železnino in ugledni meščan Janez Tominc (1768-1852) kupil velik del posesti rodovine Grabiz, ki je izumrla v moški liniji, v Prvačini in na Gradišču z dvorcem pod Gradiščem vred. Do leta 1867 je bil dvorec pod Gradiščem je občasno naseljen in je družini Tominc rabil predvsem za poletno rezidenco. Aprila 1867 pa se je Franc Tolminc z družino zaradi prisilne prodaje hiše v Prvačini v dvorcu za stalno naselil. Po smrti Franca so njegovi dediči leta 1871 zaradi zadolženosti dvorec z mlinom ob Vipavi in grad Gradišče po posredniku Jožefu Štreklju iz Gorice prodali grofu Karlu Alfredu Coroniniju (1846-1920). Dediči Franca Tominca so nato v dvorcu še vse do okoli leta 1880 živeli kot najemniki. Leta 1902 je dvorec od rodovine Coronini kupil Alojz Villant iz Gorice. Med letoma 1912 in 1927 se je zvrstilo več lastnikov, nato pa je celotna posest z mlinom vred postala last podjetja Azienda Elettrica del Vipacco. Starodavni mlin je nadomestila elektrarna. Med prvo svetovno vojno je bila v dvorcu avstrijska vojna bolnišnica. Po vojni je v dvorcu od leta 1922 delovala bolnišnica reda usmiljenih bratov. Po drugi svetovni vojni so v nacionaliziranem dvorcu leta 1952 ustanovili dom upokojencev. Leta 1982 so dvorec opustili in dom preselili v novo stavbo v bližini. Danes zanemarjeni propadajoči dvorec z deloma že sesuto streho čaka na novo namembnost. V južnem traktu je svoje prostore našel nek obrtnik. Dvorec obdajajo ostanki parka z nekaj starimi eksotičnimi drevesi. Pred zahodno fasado je večja izravnana ploščad, na katero so se nekoč na zahodni strani navezovala gospodarska poslopja.