Grad Viltuš

(Wildhaus)

Na strmem grebenu hriba Tičnica nad naseljem Spodnji Slemen, zahodno od Maribora, so vitezi, fevdniki Šentpavelskega samostana, v 12. stoletju pozidali grad Viltuš. Grad se je od leta 1193, ko ga zgodovinske listine prvič omenjajo kot castrum Wildhaus, velikokrat preimenoval. Do leta 1471 so grad upravljali vitezi Viltuški oz. njihovi rodovi.

Ko so izumrli, so Viltuš podedovali Auerspergi s Turjaka in ga leta 1555 prodali sorodniku baronu Luki Szekelyju iz Ormoža, leta 1587 pa je Viltuš kupil baron Wolf Herberstein. Podatki o tem, kaj naj bi se z gradom dogajalo oziroma zgodilo se razlikujejo. Nekateri viri navajajo, da naj bi Herbersteini grad zapustili in pod gričem zgradili novega, drugi viri pa poročajo da naj bi leta 1515 grad porušili uporni kmetje. Spet tretji viri navajajo, da naj bi prvi grad uničil požar.

Dvorec Viltuš na Vischejevem bakrorezu okoli leta 1681 in stari grad Viltuš na hribu v ozadju dvorca.

Lastniki:
  • 1193 - vitezi Viltuški
  • 1471 - Auerspergi s Turjaka
  • 1555 - baron Luka Szekely
  • 1587 - baron Wolf Herberstein
  • 1662 - grof Hieronim Starhemberg
  • 1681 - grof Jožef Rabatta

Danes so na strmem grebenu vidne razvaline obeh osrednjih grajskih stavb, nekaj zidov na 100 metrov nižje ležeči terasi hriba pa je ohranjen del zidu s polkrožnim vhodom. "Stari Viltuš" poznavalci uvrščajo med t.i. visoko utrjene romanske hiše oz. grajsko poslopje brez obrambnega stolpa. Ohranjeni zidovi kažejo, da je imel obliko nepravilnega peterkotnika. Grad so zgradili z materialom, ki jim je bil takrat pri roki, torej s kamenjem. V ohranjenih zidovih so vidni skrilavci, amfiboliti in gnajsi. Za izvor imena obstajta dve teoriji. Po prvi teoriji naj bi ime izviralo po prvotnih lastnikih, ti so bili francoski plemiči. Ime se naj bi glasilo »Ville tonche«, kar v prevodu dobesedno pomeni Mirnograd, lahko pa tudi zatišje ali preprosto tišina. Po drugi teoriji pa naj bi ime Viltuš - Wildhaus - pričalo o legi starejšega gradu, ki je stal nad današnjim gradom v "divji" samoti gozdov in pečin.

Literatura:

  • http://www.slosi.info/01gradovi/02podrobnejse/stajerska/v-8/viltus1.php

Komentarji