Slovensko prebivalstvo je dobilo prvo tiskano kuharsko knjigo šele okoli leta 1799. Napisal in uredil jo je znani urednik in pesnik Valentin Vodnik. Poimenoval jo je Kuharske bukve. V njej je zajetih okoli 350 receptov, ki pa kljub temu nimajo opisanih veliko slovenskih narodnih jedi. Kasneje v 19. stoletju so naredili nove izdaje te knjige.
Kranjske narodne jedi so opisane predvsem v nemški literaturi. Gospodinje na slovenskem so si recepte na začetku sprva le ustno prenašale, kasneje so si jih pričele zapisovati, vendar je žal večina teh zapiskov izginulih. Ohranjeni zapiski starih slovenskih jedi so danes pomemben del naše zapuščine. Kuharske knjige so se pričele pisati na način, da so prevajali in prepisovali recepte iz nemških knjig, kjer so bili zbrani prvovrstni recepti graške in dunajske kuhinje (npr. Allerneuestes Oesterreichisches Kochbuch fuer herrschaftliche und andere Tafeln (1792), Die buergerliche Kueche (1833, Dunaj), Die sueddeeutsche Kueche Katharine Prato (1858) in Oesterreichische Kueche Marie Rokitansky (1897)). Katharina Prato je naredila 25 izdaj kuharskih knjig, kjer je opisala vse nacionalne jedi vseh narodov nekdanje avstrijske monarhije (tudi recept za pripravo kranjske klobase in potice).
V večini kuharskih knjig iz tistega časa govorimo o receptih meščanske dunajske in graške kuhinje z vplivi beneške ter francoske kulture z uporabo veliko zelenjave, sadja, in zelišč namesto začimb. Gre za kuharske knjige za Slovence v slovenskem jeziku in ne kuharice slovenskih jedi.
