Prišla sta dva brata iz ajdovskega rodu in sta se hotela nastaniti v dolini. Jela sta si staviti grad v Korpolah. Ko sta ga napol dozidala, sta opazila, da bo za oba premajhen. Eden bi se moral odločiti, da si postavi dom drugje. Ko sta se poslavljala, sta opazila, da imata samo eno kladivo. Obema je bilo potrebno. Sprla in stepla sta se zanj. Premetavala sta se po tleh, da se je zemlja tresla. Nato sta skočila narazen in se obmetavala z blatom. Kepe so bile tako ogromne, da so tvorile hribe, ko so priletele na zemljo.
Tako so nastali griči Sv. Rok, Sv. Miklavž, Sv. Tomaž, ki so brez vsake zveze med seboj in izgledajo zato kakor kepe. Končno sta uvidela, da si ne moreta do živega. Dogovorila sta se, da bo imel kladivo zdaj eden, zdaj drugi. Tisti brat, ki se je izselil, si je postavil grad na mestu sedanjega Jelšingrada. Oba grada sta bila pozidana v enem dnevu. Med delom sta si brata metala kladivo z gradu na grad iz rok v roke. Ko je bilo delo končano in je kladivo zadnjič frčalo po zraku, tedaj je padlo na tla sredi poti s tako silo, da se je zemlja razklala in je voda privrela pa zalila vso dolino; tako je nastalo jezero (Marija na »jezeru«!).
Literatura:
- https://sl.wikisource.org/wiki/%C5%A0marski_gradovi
