Kakšno je bilo življenje na gradu?

Srednjeveško življenje v gradu je bilo težko po sodobnih standardih, a še vedno veliko boljše kot življenje večine ljudi v tistem času. Kljub vsemu življenje v gradu oz. dvorcu označuje življenje luksuza.

Civilizacija antičnega poganskega sveta je do tega časa že izginila. Pričele so nastajati gledališča, knjižnice, šole, hipodromi itd. Prav tako so dobili tudi tekočo vodo, centralno ogrevanje, javne kopeli, javna stranišča in boljšo razsvetljavo. Svetlobo v grajskih prostorih so nudile sveče ali oljne svetilke, le redko močnejše bakle. Vodo so pogosto pridobivali iz globokih vodnjakov, ki so stali na grajskem dvorišču.

Ogrevanje v gradovih se je spreminjalo glede na obdobje. V zgodnjem srednjeveškem času so zakurili ogenj za ogrevanje gradu v središču velike grajske dvorane. Tam so naredili neke vrste stolp, ki je omogočil odvajanje dima. Kasneje so pričeli kuriti v kaminih ob steni, ki so imeli dimnik, ki je odvajal dim iz prostorov. Služabniki so ves čas skrbeli za potrebe gospodinjstva. Ogenj v kaminih je čez dan pogosto pogorel, zato je bilo potrebno zanj ves čas skrbeti.

Druge sobe v srednjeveškem gradu, vsaj v poznejšem srednjeveškem času, so bile privatne spalnice za moške in privatne spalnice za ženske. Tako kot danes, so bili tudi takrat gradovi razdeljeni v stanovanja. Vsak plemiški posameznik (vključno z otroki) je imel lastno zbirko sob in lastnega gospodinjskega osebja.

V gradu so imeli tudi hleve z živino, kovačniki so v kovačnicah lomili železo, vojaki so vadili svoje spretnosti in otroci so se igrali, po tem, ko so zaključili z učenjem.

V notranjem oddelku gradu so delali še drugi razni obrtniki, vključno s čevljarji, orožarji, osebe, ki so izdelovale sode in posode, osebe, ki so izdelovale sekire in računovodje.

Gozdove so uporabljali za lov, kmetije za meso, zelenjavo in sadje, ledene hiše pa za celoletno zalogo ledu. Imeli so tudi posebne prostore za rejo mladih golobov in njihova jajca. Reke in ribniki so zagotovili ribe. Mlini so bili prvotno vodni in šele pozneje vetrnice.

Življenje v srednjem veku se je začelo ob sončnem vzhodu, ko je stražar zaigral na trobento na začetku vsakega dneva. Služabniki so se vstali prej in v kuhinji ter v veliki dvorani prižgali ogenj v kaminih. Pripravili so tudi majhen zajtrk za osebe, ki v gradu niso bile najvišje na družbeni lestvici. Obroki za plemiče so bili narejeni okoli 10.ure zjutraj.

Vsako jutro je bilo treba očistiti tla. Ko sta se fevdalni gospod in njegova dama vstala in oblekla, so sobarice vstopile v njihove spalnice, pometle tla in izpraznile nočne posode in umivalnike. Pralke so začele dnevno pranje.

Če so bili gospod in njegova družina verna, so vstopili v zasebno kapelico v gradu, kjer so opravili jutranjo mašo. Ko je bila maša končana, je gospodar začel z dnevnim poslovanjem. Bil je glavni upravitelj gradu in je izvajal absolutno avtoriteto nad svojim gradom, posestmi in predmeti.

Večerja je bila glavni obrok dneva in je bila sestavljena iz treh do štirih hodov. Zraven je bila pogosto vključena zabava. Po večerji so dnevna opravila prenehala. Včasih je gospod svoje goste po večerji povabil na lov za srnjad.

Manjši večerni obrok (po večerji) je bil eden od postranskih obrokov in se je jedel pozno v dnevu, včasih tik pred spanjem. Ta obrok je bil manjši od glavnega obroka, večerje. Pomagal je prebivalcem gradu, da niso nikoli šli lačni spat po napornem delavniku.