V cerkljanskih gozdovih se razprostira prijazna dolina. Ljudstvo jo je od nekdaj imenovalo pri ajdovskih deklicah. Tam je stal ponosen grad. V gradu so prebivali orjaški ajd in njegovi hčerki. Bili sta očarljivo lepi.
Daleč v svoji deželi za devetim morjem je pesjanski kralj zvedel o lepih ajdinjah. S silno vojsko se je podal na pot. Čudni so bili ti ljudje. Imeli so pasje glave. Povsod, koder je hodila ta kruta d****, je požigala in plenila.
Deklici sta se rešili in zbežali visoko v planine, kamor jima pesjani na konjih niso mogli slediti. To je divjake tako razsrdilo, da so razdejali grad njunega očeta.Dolgo časa sta deklici živeli na planini. Visoko na gori sta sedeli in noč in dan zrli v dolino na razdejani očetov grad. Bridko sta jokali in potočili toliko krvavih solz, da je z vrha gore pritekel v dolino krvav potok njunih solza. Tako je Krvavec dobil svoje ime.
