Lipiški grad (Anderburg) je sezidal neki plemič, ki je služil nekaj časa tudi pri Celjskih grofih. Prislužil si je toliko denarja, da si je lahko sezidal hišo. Tudi pri Rifniških si je precej prislužil. Kmalu si je sezidal na Lipici grad ter se oženil z rifniško hčerko Emo. V svojem gradu je kraljeval v sreči in veselju.
Nekoč so prišli Turki nad grad Plaustein. Lipičan je hitro priskočil s svojimi podložniki na pomoč. Za plačilo je dobil zlatega ovna, ki je baš takrat poginil na Plausteinu. Čeprav ni bil več živ, zlat je bil pa vendarle. Z veseljem ga je prinesel svoji ženi Emi. Na njeno zahtevo so ga spravili v klet. Od radosti ni mogla spati cele noči. Vsak teden je šla najmanj trikrat gledat svoj zaklad.
Za ta zaklad so že dolgo vedeli Turki. Ni jim pa bilo znano, da ni več na Plausteinu. Znova so udarili na ta grad. Medtem so pa zvedeli, da je zaklad na Lipici. Udarili so nanjo. Ali Rifničani so ji prišli na pomoč in Turki so bili odbiti.
Nekoč je prišel v grad neki berač in poprosil Emo miloščine. Ema je bila prav tedaj pri ovnu in ga je držala z eno roko. Ker ni mogla hitro ustreči, jo je berač z, zlobnim glasom proklel. Grad se je porušil in pokopal pod seboj Emo in ovna.
Ko so nekoč kopali na Lipici v vinogradih, so izkopali kamen, na katerem sta bila vpodobljena oven in roka sv. Eme.
Literatura:
- https://sl.wikisource.org/wiki/Rifnik_~_Plaustein_~_Anderburg
