Blizu frankolovske graščine je neka podrta hiša, ki je last hudičeva.
Tisti hudič je bil v zvezi s frankolovskimi graščaki, ki so mu zapisovali svoje duše zato, da jim je v omenjeni hiši dajal denar.
Neki grof pa se je spokoril; hudičevo hišo je ukazal podreti in zgradil je kapelico, ki še dandanes stoji v prizidku graščinice. Za pokoro se je dajal grof vsak dan bičati od svojih hlapcev in je kmalu umrl. Ljudem se večkrat prikazuje v podobi kobile, ki jo preganja bič. Ko pride do podrte hiše, izgine in hudič takrat strašno zakolne. To se ponavlja vsak večer in ponavljalo se bo tako dolgo, dokler ne bo kdo rešil nesrečnih grofovskih duš.
Hudič se vsako noč trudi, da bi si hišo znova postavil. Odtod luč na tistem mestu. Ali opolnoči se mu vedno podere, kar si je bil zgradil. Zato se sliši takrat njegova kletev.

Literatura:
- https://sl.wikisource.org/wiki/Frankolovo