Ali ste vedeli, da so plemiči srednjega veka jedli organsko?

Srednjeveška hrana je bila na splošno zdrava, kar danes opisujemo kot "organska". Hrana je bila pripravljena v velikih kuhinjah, pogosto v ločeni stavbi, da bi zmanjšali nevarnost požara. Hrana je vključevala žita, zelenjavo, ribe in druge morske sadeže ter veliko mesa in kruha. Iz kuhinje so vodili hodniki do posebnih sob za shranjevanje in konzerviranje hrane. To so bile različne shrambe, skladišča, sobe za shranjevanje masla in kleti.

Plemiči so jedli podobno hrano kot kmetje z nekaj različicami. Najbolj aktualna je bila prosena in ovsena kaša, zelenjava in sir. Pojedli so veliko različnega mesa (fazani, pavi, labodi, divjačina, govedina, svinjina). Meso so kuhali ali pekli in mu dodajali tople ali mrzle močno začinjenje omake. Krompirja niso poznali, namesti njega pa so pojedli precej kruha (menda tudi do en kilogram na dan).

Obroki so se vršili po nekaterih osnovnih pravilih, ki so jih vzpostavili. Prehrano je urejala tudi cerkev, ki je prepovedovala uživanje določenih živil v različnih obdobjih leta. Prav tako je predpisala kdaj se bodo odvijala določena praznovanja in pojedine med letom. V času postenja, ki ga je torej določila cerkev, so jedli namesto klasičnega mesa, ribe.

Zelišča in začimbe so se obširno uporabljale. Mlečni izdelki so bili priljubljeni, sadje pa manj (plodovi sadnih dreves so bili pogosto manjši in manj sladki kot moderne sorte). Sladkarije in sladice so bile vedno priljubljene. Srednjeveške pijače so vključevale vino, medico, pivo in žgane pijače.

V srednjem veku so veliko praznovali, saj so vsak dogodek v graščakovem življenju (rojstvo, krst, poroka...) izkoristili za gostijo. Povabili so sorodnike in prijatelje in priredili pojedino, kjer se je tudi dobro zabavalo in plesalo.

Komentarji