Grajska romanca

Bilo je še eno izmed mnogih čudovitih juter na Negovskem griču. Ptički so peli, rožice so cvetele in čebele so nabirale sladko medičino. Meščani so se prebujali in v cerkvi je že zvonilo. Pred cerkvijo pa ni bilo nikogar, še župnika ni bilo na spregled. Le mlado dekle je okopavalo krompir. Za njo ni bilo prezgodaj, če je bila na njivi že malo pred svitom.

Imela je zelo stroga in brezsrčna starša, ki sta jo v otroštvu pogosto pretepala. Neke nedelje pa je do nje pristopil graščakov sin. Ni si upala spregovoriti, samo plaho je zrla v tla. Možakar je opazil mladenkino zadrego, zato ji je hitro razložil, da ji noče nič hudega in da bi rad bil njen prijatelj.

Nato pa jo je povabil na sprehod ob ribnikih. Dekle je najprej dvomilo o iskrenosti graščakovega povabila, a je povabilo le sprejela. Skupaj sta preživela čudovito popoldne. Videvala sta se vse pogosteje in vedno dlje so trajala njuna skrivna sestajanja.

Nekako pa je za njuno zvezo izvedel graščak in ni mu bilo po volji, da se njegov sin druži s kmetico. Čakal ga je celo noč, a se ni prikazal. Takrat pa je graščaku bilo dovolj. Sina je zaklenil v sobo in ga močno zastražil, kmetico pa je dal vreči v vodnjak.

Ker pa je bila suša in je bilo v studencu okoli dva centimetra vode, je kmetico zavezal na vrv, ko pa je bila na dnu, so za njo vrgli še vrv. Graščakov sin je dneve in noči premišljeval o njegovi ljubezni, celo stražarja je podkupil, a ni izvedel nič novega. Njegova ljubezen je po treh dneh že umirala zaradi lakote in žeje.

Tudi njeni starši so prišli na grad, a niso prosili za hčerkino svobodo ali vsaj za milejšo kazen, prosili so zase, za boljšo hišo in več živine. Graščak jih je hladno odslovil in naročil služabnikom, da jim zastrupijo živino, požgejo bajto, uničijo njive in jih preženejo iz mesta. Še iste noči so morali zapustiti Negovo in za vse je bila kriva njuna hčerka, ki se je zaljubila v napačnega.

Naslednje noči je lilo kot iz škafa. Voda v studencu se je hitro dvigala, deklica pa je neumorno plavala na površje, a je kmalu obupala, ni imela več moči. Takrat se je spomnila na majhno račko, ki je priplavala iz studenca v enega od ribnikov. Zajela je sapo in se potopila v globine vodnjaka. Rano zjutraj pa se je ob studencu zbral cel grad. Vsi so nestrpno čakali, kaj bodo vojaki potegnili iz vodnjaka, a vojaki niso našli nič drugega kot kmetičino ruto.

Služabnik je hitro pohitel do graščakovega sina, a je bil prepozen, novico mu je že povedal oče. Sin je bil izredno žalosten, ko je oče odšel, so mu solze začele teči v potokih. Graščak pa mu ni povedal resnice, temveč se mu je zlagal, da so našli njeno telo, ne pa samo njene rute.

Sina je to zelo prizadelo, ponavljal je njene besede in se spominjal slehernega trenutka, ki sta ga preživela skupaj. Na dan poroke je mlademu graščaku prekipelo, če mu je oče vzel ljubezen življenja, si bo on vzel svoje življenje. K verigi za dvigovanje lestenca si je prinesel stol in si jo zavezal okoli vratu. Odpel je verigo in lestenec je padel na tla. Stražarji so pritekli v sobo, a žal prepozno, mladenič je visel tik pod stropom, z žalostnim pogledom je gledal proti množici pod njim, ki se je vedno večala, tudi graščaku so se zarosile oči. Njegov edini sin, na katerega je bil zelo ponosen (čeprav tega ni kazal), je zdaj visel pod stropom vsem na očeh.

Dekle pa je vse bolj zbolevala, mogoče je čutila, da njene ljubezni več ni tukaj. Ob jezeru jo je našla stara ženica, ki skrbi zanjo, čeprav noben napitek ali zelišče ne pomaga. Smilil se ji je ubogi deklič, pa tudi otrok, ki ga je nosila. V spanju je vedno klicala njegovo ime. S časom je postajalo vse hujše, začela je krvaveti in izgubila je otroka, vse bolj se ji je bledlo in včasih je hotela oditi, še utopila se je skoraj. Po treh mesecih muk in trpljenja je izdihnila in zadnje besede so bile namenjene njenemu dragemu, s katerim lahko zdaj končno uživata, tam daleč v nebesih.

Literatura:

Grajske zgodbe, Patricija Šainer, 2011
"Pri urah slovenščine učenci spoznavajo različna književna dela, pri katerih spoznavajo značilnosti različnih književnih prostorov in literarnih oseb. Tematika kulturnega dne osmošolcev je bila Grajske zgodbe. V zgodovino kraja Negova in Negovskega gradu jih je popeljala vodička Dragica Starovasnik, ki je povedala še marsikatero zanimivo anekdoto iz preteklosti. Legende so učence popeljale v domišljijski svet in nastali so zanimivi literarni zapisi. Učiteljici Živana Safran in Alenka Kozar."

Komentarji