Neki kmet je na svoji njivi ob vsakodnevnih opravilih našel 26 bronastih čelad. Teh čelad se je želel čim prej znebiti, jih prodati, mastno zaslužiti in oditi. A ko je prišel na trg, je ugotovil, da le te nimajo denarne vrednosti, kot si je sam želel. Bil je zelo jezen in »užaljen«, ampak v tem času se je v vasi že razvedelo za njegovo najdbo čelad.
Zanje se je zanimal med drugim tudi sam grof Trautmansdorf. V mestu ga je našel in povprašal za ceno, a ker kmet še vedno ni obupal nad svojim načrtom, sta šla skupaj v Državni muzej, kjer so tudi znanstveniki ostali brez besed, saj so bile te čelade vredne celo premoženje. Čelade so bile last 26 hrabrih vitezov, ki so se borili za grofovega pradeda, ko so ga napadali Turki. Prav zato so bile čelade še bolj dragocene in vredne.
Ampak grof vseeno ni želel plačati z zlatom, zato jih je kmet zanemaril in z njimi zajemal vodo iz vodnjaka in rabil za gnojenje. Po dveh tednih je ostalo še samo 7 čelad. Prav takrat ga je kralj želel videti, zato ga je povabil na grad, kjer so ga najprej pogostili, nato pa povprašali po čeladah. Kmet je kralju najprej prikrival, kasneje pa povedal, da jih je porabil za delo.
Ker mu kralj ni verjel, je poslal plemiče po čelade. Videl je samo nekaj čelad in se razjezil, da ga je slišala vsa vas. Kmet je bil kaznovan, moral je kopati luknjo ali za tri dni na pranger. Luknjo je moral kopati tako dolgo, dokler ni prišel na onkraj sveta. Legenda pravi, da se je kmet rešil in prišel ven skozi Gosjak. Drugi pa so govorili, da se je zadušil in tam spodaj umrl.
