Hierarhija plemiških nazivov

Plemstvo je bilo poseben družbeni sloj, ki je imel pravice in privilegije, ki so bili podedovani ali podeljeni. Tudi plemstvo se je med samo ločevalo in sicer na nižje ter višje plemstvo.

V nekaterih primerih so lahko tudi navadni fevdalci lahko pridobili plemiški naziv, kot je naziv viteza. Morali pa so se dokazati v izjemnih borbenih sposobnostih. Pridobili so ga lahko tudi, če so posedovali z veliko posestvi ali drugimi dobrinami. Plemiške nazive je podeljeval vladar za nagrado.

Evropsko plemstvo je doživelo razcvet v srednjem veku ter do konca 18. stoletja. Razvoj meščanstva je zmanjšalo vpliv plemstva. V nekaterih državah pa je plemstvo še stalo na vodilnih položajih (Združeno kraljestvo, Švedska, Španija).

Plemiški nazivi so bili različni in so si sledili v hierarhičnem redu, od najvišjega in najmočnejšega do najnižjega.

1. CESAR. Cesar je najvplivnejši in najpomembnejši naslov, ki ga nosi vladar države. Najbolj tipičen je za rimska območja. Slovanski vladarji pa so imeli naziv car.
2. KRALJ. Je vladarski naslov, ki se deduje.
3. KNEZ ALI PRINC. Knez je predstavnik večjega ozemlja, kot tudi vladarski ali plemiški naziv.
4. VOJVODA. Vojvoda pomeni naziv visokega vladarja. V določenih evropskih državah (vojvodinah) so bile vojvode najvišja stopnja plemstva. Vojvodina pa je del večjega cesarstva ali kraljevine.
5. MARKIZ. Plemič nižji od vojvode.
6. GROF. Grof je v zgodnjem srednjem veku upravljal z zemljo, ki mu jo je podelil kralj ali cesar. V poznem srednjem veku pa postane dedni naziv visokih fevdalcev. Področje s katerim upravlja, ali je njegov lastnik, se imenuje grofija.
7. VIKONT. Plemič nižji od grofa.
8. BARON. Plemič nižji od vikonta.
9. VITEZ. Vitezi so bili fevdalci, ki so dobili naziv vitez po določeno predpisanem postopku. S propadanjem fevdalizma so vedno bolj izgubljali bogastvo in veliko jih je postalo celo cestnih roparjev.