Hudobni in brezbožni janinski grof

I.

Grad Janina je imel graščaka, ki je bil hud sovražnik svete cerkve. Ko je umrl stari župnik pri Sv. Križu, graščak ni več pustil maševati v tisti cerkvi. Ljudje so kmalu pozabili na hram božji. Po strehi je začel rasti mah, po zidovju se je vzpenjal bršljan in videti ni bilo ne strehe ne zidovja. Minilo je mnogo let. Nekoč so pasli pastirji živino na travniku poleg pozabljene cerkve. Veselo so poskakovali okrog ognja in si pekli krompir. Kar zaslišijo močno zvonjenje v neposredni bližini. Hiteli so gledat, toda ne vidijo ničesar. Zvonjenje je prihajalo s hribčka, ki je bil pre­rasel z bršljanom. G tem so zvedeli ljudje. Od vseh strani so prihiteli in začeli sekati bršljan. Po trudapolnem. delu so odkrili zidovje in v njem so našli vhod, skozi katerega so prišli v cerkev. V cerkvenem kotu so našli kravo, ki je imela na nogi privezano vrv, na kateri je visel zvon. Ljudje so se silno čudili. Romati so pričeli na tisti kraj in darovati denar za obnovitev stare cerkve. Na nedeljo po veliki noči so jo blagoslovili in še danes se na ta dan vrši »žegnanje«.

II.

Na prijaznem griču Janina v okolici Rogaške Slatine je bil nekoč lep grad, v katerem je živel ošaben in krut graščak. Ljudstvo se ga je silno balo in se ga je izogibalo, kajti bil je hkrati velik brezbožnež. Usodno je bilo zanj, da se je na Tržišču, sosednem gričku, jela prikazovati Marija z. željo, da bi ji tam sezi­dali cerkev. Ljudstvo je njeno željo razumelo in se je lotilo dela. Toda graščak je prepovedal, da bi se cerkev gradila. Kar so podnevi delavci naredili, je graščak dal vedno ponoči razdreti. Ali glej! Zjutraj je bilo vse v redu. Tedaj se je grof razsrdil in izjavil, da bodo njega prej pojedle uši, kakor pa bo na Tržišču stala, cerkev.

Toda ljudsko delo je dovršilo božji hram in grofa so neko noč prebudile uši, ki so mu lazile po vsem životu. Prestrašil se je in se je na vso moč trudil, da bi se jih rešil. Bilo je zaman. Grof je radi mrčesa, ki ga je jedel, ves oslabel in se je napotil proti cerkvi na Tržišču. Ko je prispel do vznožja hriba, je padel in izdihnil. Na istem mestu so ga tudi pokopali in še dandanes se vidi tam majhna jama. Ob pokopu se je pogreznil tudi grad na Janini.

Literatura:

  • https://sl.wikisource.org/wiki/Janina

Komentarji