Jožef II. v Olimju

Menihi v Olimju so se bolj brigali za posvetne zadeve ko za cerkvene posle. S tlačani, ki so prihajali na tlako, so zelo slabo ravnali. V tej vasi je živela mlada vdova. Nekega dne se ji ponudi v službo mlad mož. Žena ga takoj sprejme, ker se ji je mladenič dopadel. Takoj se je lotil domačih poslov in bil z ženo zelo prijazen.

Drugi dan je hotela iti žena v grad na tlako. Hlapec ji je pa branil, rekoč: »Ne, mati, nikamor ne hodite! Saj imate doma toliko dela.« Toda žena je ugovarjala, češ, da bi bili menihi preveč hudi, ako bi je ne bilo na tlako. Končno je hlapec izjavil, da hoče on mesto žene na tlako. In nalašč hoče priti nekoliko pozneje, da bi se valpet razjezil. Žena se je kar prestrašila takega predrznega govorjenja, kajti dobro je poznala valpte. Zato mu je skrbno prigovarjala, naj ne hodi na delo prepozno, češ, sicer gorje i njej i njemu.

Hlapec je res odšel na tlako pravočasno, ali med potjo se je zamudil toliko časa, da je prišel pol ure prepozno. Valpet ga je vprašal, zakaj je prišel prepozno. Hlapec mu je nekoliko zadirčno odgovoril. Valpet mu je zapretil s kaznijo.

Toda mladi mož se ni dal tako hitro ugnati in je grajal nekatere meniške razvade. Valpet se je penil od jeze. Drugi delavci pa so kar občudovali drznega mla­deniča, kaj takega še niso doživeli. Mladenič je hotel valpta še bolj razjeziti in ga je zato vprašal, čemu menihom toliko zemlje. Tedaj; je valpet zažvižgal in prihitela sta dva biriča, ki sta odpeljala mladeniča k opatu. Mladenič se ni prav nič branil, mirno je stopal med biričema. Vse ga je pomilovalo. Valpet ga je pri opatu na vse pretege črnil.

Opat ga je obsodil na daljši zapor. Birič je že hotel poriniti hlapca skozi vrata. Ta pa se naglo obrne in odpre plašč. Pred opatom stoji z vsem sijajem in z zlatimi črkami na prsih sam — cesar Jožef II. Kakor na povelje so padli vsi na kolena in prosili milosti mogočnega gospodarja. Cesar je pomilostil sicer, vse, toda še tisti dan je bil samostan ukinjen. Po vasi se je hitro raznesla novica, da poslej ne bo več ne samostana ne desetine ne tlake. In tudi to se je zvedelo, da jo je odpravil tisti mož, ki se je tako junaško obnašal proti valptu. Ta mož da je bil sam cesar z Dunaja. Olimčani so še danes ponosni, da imajo v posesti njivo, na kateri je oral sam Jožef II.

Reference:

  • Janko Orožen, Gradovi in graščine v narodnem izročilu. Celje 1936

Komentarji