Bilo je lepo nedeljsko jutro. Plemiška družina je vstala in se pripravljala na zajtrk. Med zajtrkom je k mizi pritekel hlapec in grofu sporočil slabo novico. Na gričih revnih kmetovalcev se je videl črni dim, kar je pomenilo, da se bliža nevarnost napada Turkov. Grof je svojo družino poslal v zavarovano klet. Na obrambne zidove in stolpe je poslal vse svoje najboljše lokostrelce. V gozd je poslal mečevalce in konjenike. Turki so bili vsi na konjih in se z veliko hitrostjo bližali gradu. Prvi spopadi so se začeli v gozdovih, kjer je grof zaradi premoči Turkov izgubil vse svoje može.
Turki so se približali obrambnemu zidu. Turki so bilo zelo močno oboroženi, saj so s sabo pripeljali tudi tope. A zaradi premoči lokostrelcev je veliko Turkov padlo. Nato so se Turki ponižno odpravili domov. Grof je dal popraviti škodo, ki so jo naredili Turki, saj je imel veliko meščanov, ki so mu zaupali in so bili zelo marljivi. Že naslednjo nedeljo je grof priredil veličastno slavje. Povabljeni so bili vsi meščani in vsi ki so delali na gradu. Grofova hčerka Katarina se je tisto noč zaljubila v nekega meščana po imenu Franc. Seveda očetu tega ni povedala, ker se ne bi strinjal z njo. Dve leti pozneje, ko je oče že vedel za skrito ljubezen, je hčerki priredil poroko. Seveda so spet bili povabljeni vsi na veliko slavje pred poroko.
Franc je nasledil grofov prestol in vladal še veliko dni. Spet je prišel dan, ko so na gričih goreli kresovi, ki so oznanjali prihajajočo nevarnost Turkov. Tokrat je bilo vse huje. Turkov je bilo na tisoče, tokrat so prišli konjeniki, mečevalci, suličarji, ki so s seboj pripeljali 50 katapultov in tope s kovinskimi kroglami. Franc je vedel, da ne bo mogel obraniti dvorca, zato je dal zakleniti glavna vrata in poslal vse svoje može na položaje. Ko so Turki vdrli, se je grajska vojska borila z vso močjo, a tokrat niso mogli premagati vsemogočne vojske Turkov. Uspešno so zavzeli vas. Plemiško družino so zaprli v celice, vsem meščanom, ki so se upirali turškemu načinu vladanja, pa je sledila grozna smrt.
