Na Gradišču je bival graščak, ki je grdo ravnal s podložniki in je zelo ljubil lov in ribolov. Nekoč je povabil vse svoje prijatelje, naj pridejo lovit v grajska lovišča.
Preden so šli na lov, so nalovili v jezeru mnogo rib in si pripravili malo predpojedino. Ko so se najedli in napili, so se podali nad divjačino. Ker so imeli premalo psov, so morali podložniški dečki priganjati divjačino.
Medtem ko je bil graščak z gospodo na lovu, so se zbrali na gradu kmetje in grajski hlapci ter se dogovorili, da počakajo grajščaka in njegove prijatelje, da ga ujamejo in mu sodijo. Kmetje so bili jezni na graščaka, ker je grdo z njimi ravnal, hlapci pa zato, ker se pri predpojedini ni nanje prav nič spomnil.
Za določitev primerne kazni so pa zbrali kmetje in hlapci poseben sodni zbor, ki so ga tvorili najpametnejši izmed njih.
Ko se je gospoda vrnila z lova, so jih uporniki obstopili. Odvzeli so jim vso divjačino, graščaka pa so zaprli v najtemnejšo ječo. Nato so si napravili na »čast zaprtega graščaka« veliko pojedino. Pili in jedli so ves dan in vso noč.
Drugi dan so graščaku sodili. Peljali so ga v sodno dvorano in ga posadili na zatožno klop. Prave kazni zanj še niso imeli. Seveda so bili vsi za njegovo smrt. Nazadnje si izmisli eden izmed najpametnejših, in sicer najmlajši med njimi, naj bi zabili v notranjo stran soda vse polno žrebljev, v sod naj bi dali graščaka, sod zabili in ga potem spustili po hribu v jezero. Njegov predlog je sodni zbor sprejel.
Sod z žreblji in graščakom v notranjosti so spustili po severnem pobočju Gradišča v jezero.
V gradu pa so napravili kmetje in hlapci še eno pojedino v veselje, da so se rešili okrutnega graščaka.
Literatura
https://sl.wikisource.org/wiki/Lilgenberg_-_Gradi%C5%A1%C4%8De
