Kje so torej sploh določena pravila kako in na kakšen način je potrebno ohranjati našo kulturno dediščino?
PRAVILNIK O KONSERVATORSKEM NAČRTU
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen (vsebina pravilnika)
(1) Ta pravilnik določa vsebino konservatorskega načrta, način njegove priprave, obliko in vsebino revizijskega poročila ter način potrjevanja konservatorskega načrta.
(2) Izrazi, ki se uporabljajo v tem pravilniku, imajo enak pomen, kot je določen v Zakonu o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08 in 123/08; v nadaljnjem besedilu: zakon).
2. člen (obveznost priprave konservatorskega načrta)
(1) Obveznost priprave konservatorskega načrta določi Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod), kadar so izpolnjeni pogoji drugega ali tretjega odstavka tega člena. Zavod določi obveznost priprave konservatorskega načrta s kulturnovarstvenimi pogoji. Z njimi lahko zavod določi tudi obseg in podrobnejšo obliko konservatorskega načrta.
(2) Konservatorski načrt je obvezen takrat, kadar gre za poseg v strukturne elemente kulturnega spomenika (v nadaljnjem besedilu: spomenik). Strukturni elementi so deli konstrukcije spomenika, ki so nosilci njegovih varovanih vrednot.
(3) Priprava konservatorskega načrta se lahko zahteva tudi:
– kadar je nameravani poseg v spomenik kompleksen,
– kadar grozi nevarnost uničenja in ogrožanja varovanih vrednot spomenika ali
– kadar so potrebna konservatorsko-restavratorska dela na spomeniku.
(4) Kompleksen poseg v spomenik je sklop raznovrstnih posegov, ki lahko zaradi obsega in zahtevnosti spremenijo celovitost varovanih vrednot.
(5) Varovane vrednote so tiste kvantitativne ali kvalitativne lastnosti spomenika, ki imajo družbeni pomen in pri spomeniku utemeljujejo njegov spomeniški status.
(6) Konservatorsko-restavratorska dela so specializirana dela varstva, ki jih lahko opravljajo le strokovno usposobljeni izvajalci.
3. člen (obseg konservatorskega načrta)
(1) Konservatorski načrt vsebuje analitični in izvedbeni del.
(2) Z analitičnim delom se utemeljuje prepoznavnost spomenika, povzame izsledke predhodnih raziskav, kadar so predpisane s kulturnovarstvenimi pogoji, ter prikaže varovane vrednote in njihov družbeni pomen, stanje in ogroženost spomenika.
(3) Z izvedbenim delom se podajajo natančne usmeritve za ohranjanje in varovanje spomenika. Izvedbeni del lahko vsebuje tudi preglednico sestavin in konservatorsko-restavratorski projekt.
(4) Kadar gre za poseg na manjšem delu spomenika, sta obseg in vsebina konservatorskega načrta ustrezno skrčena na posamezne dele iz drugega in tretjega odstavka tega člena.
II. VSEBINA IN OBLIKA KONSERVATORSKEGA NAČRTA
4. člen (vsebina konservatorskega načrta)
(1) Konservatorski načrt se vloži v posamezne mape.
(2) Mapo 1 sestavljajo:
1. Naslovna stran,
2. Kazalo vsebine,
3. Podatki o izdelovalcih.
Analitični del:
4. Splošni podatki o spomeniku,
5. Uvod,
6. Razumevanje spomenika in njegovih vrednot,
7. Družbeni pomen spomenika,
8. Ranljivost in ogroženost spomenika.
Izvedbeni del:
9. Usmeritve za ohranjanje in varovanje spomenika,
10. Viri in literatura.
(3) Izvedbeni del lahko vsebuje tudi Preglednico sestavin, ki se vloži v mapo 2 in Konservatorsko-restavratorski projekt, ki se vloži v mapo 3.
(4) Mapo 4 sestavljajo Priloge.
(5) Konservatorski načrt se vloži v mape v skladu s prilogo 1, ki je sestavni del tega pravilnika. Pri označitvi posameznih map se upoštevajo določbe pravilnika, ki ureja projektno dokumentacijo pri graditvi objektov.
1. Analitični del
5. člen (razumevanje spomenika in njegovih vrednot)
Poglavje Razumevanje spomenika in njegovih vrednot vsebuje ključne podatke o spomeniku, kratek opis njegovega razvoja in vrednot celote ter posameznih sestavin. Razumevanje spomenika in njegovih vrednot sta osnova za ocenjevanje njegovega družbenega pomena. 6. člen (družbeni pomen spomenika)
(1) V poglavju Družbeni pomen spomenika se podrobno opredeli posamezne pomene spomenika, zaradi katerih je bila enota spoznana za spomenik. Na podlagi opredelitve posameznih pomenov spomenika se opredelijo in ovrednotijo sestavine spomenika.
(2) Družbeni pomen spomenika je sinteza posameznih pomenov spomenika.
(3) Družbeni pomen in obseg sestavin spomenika se grafično prikaže v konservatorskem načrtu. Za prikaz družbenega pomena se uporabljajo stopnje: izjemen, velik, srednji, majhen pomen, sestavina brez pomena ali moteča sestavina.
7. člen (ranljivost in ogroženost spomenika)
(1) S splošno oceno ranljivosti spomenika se razloži vzroke za njegovo morebitno ranljivost (npr. naravne in druge nesreče, okoljski vplivi, neusklajena raba in drugo).
(2) Z oceno ogroženosti spomenika izdelovalec konservatorskega načrta oceni neposredno ogroženost spomenika (nastale poškodbe, razvrednotenje in drugo). Ogrožene sestavine je treba dokumentirati in razložiti vzroke ogroženosti.
2. Izvedbeni del
8. člen (usmeritve za ohranjanje in varovanje spomenika)
(1) Usmeritve za ohranjanje in varovanje spomenika vsebujejo splošne usmeritve, usmeritve za ohranitev varovanih vrednot ter usmeritve za razvoj, spremembe in predelave. Usmeritve za ohranjanje in varovanje se določijo na podlagi družbenega pomena spomenika iz 6. člena tega pravilnika.
(2) Splošne usmeritve so splošna načela in usmeritve za zagotavljanje celovitosti, avtentičnosti in reverzibilnosti glede na družbeni pomen spomenika, ki upoštevajo mednarodne standarde varstva.
(3) Usmeritve za ohranitev varovanih vrednot določajo nujne ukrepe za preprečevanje propadanja spomenika, usmeritve za uporabo, vzdrževanje in občasne obnove, minimalno poseganje za zaščito spomenika ter manj obsežne posege.
(4) Z usmeritvami za razvoj, spremembe in predelave izdelovalec konservatorskega načrta opredeli spremembe spomenika, ki so mogoče in združljive z ohranjanjem njegovega družbenega pomena (npr. spremembe gradiva, strukturnih elementov in drugih sestavin, spremembe glede premeščanja posameznih delov spomenika ali spremembe uporabe spomenika). Z usmeritvami za razvoj, spremembe in predelave se določajo tudi ukrepi za izvajanje konservatorskega načrta in načini ravnanja ob najdbah.
9. člen (preglednica sestavin)
(1) Preglednica sestavin se izdela, kadar je treba opredeliti podrobnejše sestavine spomenika in usmeritve za njihovo varovanje in ohranjanje.
(2) S preglednico sestavin se natančno prikaže sestavine spomenika in podrobne usmeritve za njihovo ohranitev. Za vse sestavine so določene lokacija obravnavanega dela, osnovna fotodokumentacija, opis stanja, stopnja družbenega pomena, ogroženost in usmeritve za ohranjanje in varovanje.
(3) Preglednica sestavin se vloži v mapo 2 konservatorskega načrta.
10. člen (konservatorsko-restavratorski projekt)
(1) Konservatorsko-restavratorski projekt se izdela, kadar je za posege v sestavine spomenika predvidena izvedba konservatorsko-restavratorskih del.
(2) Kadar gre za izvedbo konservatorsko-restavratorskih del, se lahko v kulturnovarstvenih pogojih določijo konservatorsko-restavratorske raziskave in vzorčni primeri izvedb.
(3) Konservatorsko-restavratorski projekt vključuje:
– dokumentacijo stanja pred posegom,
– poročila oziroma povzete izsledke poročil o raziskavah in vzorčnih primerih izvedbe,
– tehnologije konservatorsko-restavratorskih del in
– popis del z oceno investicije.
(4) Kadar so za izvedbo konservatorsko-restavratorskih posegov potrebne dodatne ugotovitve, se lahko konservatorsko-restavratorskemu projektu dodajo tudi podrobnejše vsebine.
(5) Konservatorsko-restavratorski projekt se vloži v mapo 3 konservatorskega načrta.
11. člen (vsebina konservatorsko-restavratorskega projekta)
Konservatorsko-restavratorski projekt sestavljajo:
1. Naslovna stran,
2. Kazalo,
3. Podatki o izdelovalcih,
4. Uvod,
5. Dokumentacija stanja pred posegom,
6. Izsledki raziskav in vzorčnih primerov izvedbe,
7. Konservatorsko-restavratorske tehnologije,
8. Popis konservatorsko-restavratorskih del in ocena stroškov.
3. Priloge
12. člen (priloge konservatorskega načrta)
(1) Priloge analitičnega dela konservatorskega načrta so lahko:
– poročilo o predhodnih raziskavah in njihovi izsledki,
– študije in grafični prikazi analiz,
– arhitekturni posnetek,
– predstavitev drugih projektov, ki so bili izvedeni za ohranitev spomenika in
– drugo.
(2) Priloge izvedbenega dela konservatorskega načrta so lahko:
– dodatne študije (različice vzorčnih primerov ipd.),
– načrti izvedb (barvna študija fasade, detajli izvedb ipd.) in
– drugo.
(3) Priloge se vložijo v mapo 4 konservatorskega načrta.
13. člen (priloga 1)
Vsebina in oblika konservatorskega načrta sta podrobneje določeni v prilogi 1 k temu pravilniku.
III. IZDELOVALCI KONSERVATORSKEGA NAČRTA
14. člen (izdelovalci konservatorskega načrta)
(1) Izdelovalec konservatorskega načrta je lahko oseba, ki je strokovno usposobljena za opravljanje specializiranih del varstva iz prve, druge, pete ali sedme alineje drugega odstavka 105. člena zakona.
(2) Glede na varovane vrednote spomenika se lahko v kulturnovarstvenih pogojih za izdelovalca natančneje določijo zahteve glede njegove izobrazbe, delovnih izkušenj in strokovne usposobljenosti ter obseg in sestava skupine strokovnjakov, ki bo sodelovala pri pripravi konservatorskega načrta.
(3) Za spomenike z veliko varovanimi vrednotami in kompleksnimi posegi se lahko v kulturnovarstvenih pogojih določi, da mora izdelovalec zagotoviti multidisciplinarno skupino strokovnjakov, v kateri morajo imeti nosilci posameznih sklopov delovne izkušnje ter priporočila s področja varstva kulturne dediščine.
(4) Za spomenike s posebnimi zahtevami glede sestavin lahko izdelovalec vključi v pripravo konservatorskega načrta tudi osebe s področij, ki niso neposredno vezana na varstvo kulturne dediščine.
(5) Konservatorsko-restavratorski projekt izdelujejo osebe, usposobljene za opravljanje specializiranih del varstva s področja konservatorstva-restavratorstva.
IV. REVIZIJA KONSERVATORSKEGA NAČRTA
15. člen (revizija osnutka konservatorskega načrta)
(1) Naročnik konservatorskega načrta (v nadaljnjem besedilu: naročnik) lahko od zavoda zahteva revizijo osnutka konservatorskega načrta.
(2) Revizija je predhodna preveritev konservatorskega načrta.
(3) Revizijo opravi pooblaščena oseba zavoda.
(4) V revizijskem poročilu se ugotovi, ali je osnutek konservatorskega načrta po vsebini, obliki in načinu priprave skladen s tem pravilnikom, aktom o razglasitvi, drugimi predpisi in s kulturnovarstvenimi pogoji.
V. POTRDITEV KONSERVATORSKEGA NAČRTA
16. člen (potrditev konservatorskega načrta)
(1) Konservatorski načrt potrdi zavod.
(2) Konservatorski načrt se potrdi, če je po vsebini, obliki in načinu priprave skladen s tem pravilnikom, aktom o razglasitvi, drugimi predpisi in s kulturnovarstvenimi pogoji in kadar je celotna projektna dokumentacija usklajena s konservatorskim načrtom.
(3) Naročnik mora vlogi za potrditev konservatorskega načrta priložiti predati dva tiskana in digitalni izvod konservatorskega načrta. En tiskani izvod hrani zavod, drugega pa Informacijsko dokumentacijski center za dediščino Ministrstva za kulturo. Kadar je konservatorski načrt del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, se s kulturnovarstvenimi pogoji določi tudi dele projektne dokumentacije, ki morajo biti priloženi vlogi za potrditev konservatorskega načrta.
(4) Ob potrditvi konservatorskega načrta lahko zavod določi tudi:
– način ravnanja ob novih ugotovitvah med posegom in s tem povezano spremembo konservatorskega načrta,
– način strokovnega nadzora nad izvedbo,
– način potrjevanja posameznih stopenj izvedbe in
– obveznost izdelave poročila o izvedenih delih.
17. člen (pooblaščena oseba za potrditev konservatorskega načrta)
(1) Pooblaščena oseba, ki potrdi konservatorski načrt, je strokovni delavec zavoda, ki:
– je najmanj višji konservator in
– ima pooblastilo direktorja zavoda za potrjevanje konservatorskih načrtov.
(2) Izdelovanje konservatorskega načrta ni združljivo z njegovo revizijo in potrjevanjem.
18. člen (zavrnitev konservatorskega načrta)
Odločba o zavrnitvi potrditve konservatorskega načrta mora biti ustrezno obrazložena. V obrazložitvi je treba navesti vzroke za zavrnitev potrditve konservatorskega načrta.
Literatura:
- https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/93598/#3.%C2%A0%C4%8Dlen