Legenda o gradu Anderburg

Lipiški grad (Anderburg) je sezidal neki plemič, ki je služil nekaj časa tudi pri Celjskih grofih, nato pa pri Rifniških. Zaslužil je dovolj, da si je zazidal grad in se oženil s hčerko rifniškega plemiča. V svojem gradu je kraljeval v sreči in veselju. Nekoč so prišli Turki nad grad Ploštanj. Graščak z Anderburga je hitro priskočil s svojimi podložniki na pomoč. Za plačilo je dobil zlatega ovna, ki je ravno takrat poginil na Ploštanju. Čeprav ni bil več živ, je vendarle bi zlat in z veseljem ga je prinesel svoji ženi Emi. Na njeno zahtevo so ga spravili v klet. Od radosti ni mogla spati cele noči. Vsak teden je šla najmanj trikrat gledat svoj zaklad. Ta zaklad so si želeli Turki, ko so izvedeli kje se nahaja, so Anderburg napadli, a so grad ubranili. Nekoč je prišel v grad neki berač in poprosil Emo miloščine. Ema je bila prav tedaj pri ovnu in ga je držala z eno roko. Ker ni mogla hitro ustreči, jo je berač z zlobnim glasom preklel. Grad se je porušil in pokopal pod seboj Emo in ovna. Ko so nekoč kopali na Lipici v vinogradih, so izkopali kamen, na katerem sta bila upodobljena oven in roka sv. Eme.

Literatura:

  • http://www.mladi-sentjur.si

Komentarji