Legende o Blagovni

Podzemeljski rovi
Severno od sedanjega poslopja se še nahaja kamenje stare stavbe. Pravijo, da se nahajajo pod zemljo, kjer je stalo staro poslopje, dolgi rovi, vodeči iz grajske kleti na vse strani. Nekateri so prihajali na dan v bližnjem gozdu, kjer so bili izhodi navadno pokriti z vejevjem, drugi pa so se končevali v južni dolini, kjer teče potok, in pa v severni dolini. Te rove so morali kopati podložni kmetje za časa tlake in so služili za to, da bi graščinska gospoda lahko hitro zbežala iz graščine in se skrila drugje, ako bi kak sovražnik graščino napadel ali zavzel. Sedaj so ti rovi najbrž že popolnoma zasuti.

Obrambni pomen ribnikov
V severni dolinici se nahajajo trije ribniki drug nad drugim, vzhodno od njih sta še dva druga. Pravijo, da so rabili ribnike za obrambo proti Turkom. Ko so goreče grmade po gorah oznanjale prihod tega silnega sovražnika, tedaj so izpustili vodo iz treh ribnikov po severni dolinici. Iz drugih dveh ribnikov pa so lahko izpustili vodo po južni dolinici. Te dve dolinici se združita ob zapadnem vznožju griča. Tam se je združevala tudi voda. Tako je bila graščina dobro zavarovana.

Obroči v lidovju
V zidovju se nahajajo še neki obroči, ki so jih vzidali v tistih časih, ko je še bila tlaka. Ako ni kak kmet hotel plačati davka, ako ga ni bilo na tlako ali ako se je kako drugače pregrešil, tedaj so ga privezali za te obroče. In graščinski hlapci so ga nato bičali in mučili. Nekatere so zdelovali tako dolgo, da so pod težkimi udarci svoje žalostne usode izdihnili svojo nedolžno dušo — kot žrtev graščakove samovoljnosti.

Zakladi pod kapelicami
V osemnajstem stoletju je bivala na Blagovni zelo bogata baronica. Bila je zelo pobožna. Ker so takrat baje še Turki prihajali v naše kraje, sie je bala za svoje zlato in srebro. Da bi si obvarovala to bogastvo, ga je dala na raznih mestih zakopati v zemljo, nad njim pa je povsod sezidala kapelico na čast raznim svetnikom; ti naj bi ji zaklade čuvali.

Do danes se je ohranilo samo eno tistih svetišč. Stoji v Brezinju in nosi letnico 1760. Kip matere božje v tej kapelici je še prvoten in je bil večkrat prenovljen, nazadnje leta 1919.

Ena izmed tistih kapel je stala na travniku zapadno od graščine. Z graščakovim dovoljenjem jo je pred petnajstimi leti podrl neki kmet iz bližnje vasi.

Temu kmetu je bila znana pripovedka o zakopanih zakladih. Smatral jo je za resnično. Ko je podrl zidovje in začel kopati v zemljo, je mislil na bogato plačilo. Ali ko je nekaj časa kopal, je obupal, kajti zaklada ni našel. Pustil je za seboj precej globoko jamo, ki je pa danes že zasuta. Ta kmetic še sedaj živi brez zakopanih zakladov v miru in zadovoljstvu s svojo družinico.

 

O strahovih, ki so kegljali
V levem kriiu gradu je bila soba, ki je bila popolnoma prazna. Malokdo je stopil vanjo, kajti strop je bil počen in je bila nevarnost, da se podere. Oskrbnik, ki je spal poleg te sobe, je slišal vsako noč ropotanje, kot da bi letela kakšna krogla, nato pa hrušč, kot da bi se podirali keglji.

Ko je nekoč zopet tako ropotalo, je šel po svojega sina. Oborožila sta se in šla proti vratom. Ko sta stopila v sobo, je dobil oskrbnik strašen udarec po glavi. Sin je sklical služinčad, ki je prišla z lučmi. Sobo so natančno preiskali in so našli v skoraj 2 m debeli steni neko luknjo, skozi katero je ušel duh. Oskrbnik je dal tisto luknjo zazidati in blagosloviti; poslej pa je bil mir.

Zakleta kraljična
Nekega dne so zidarji popravljali spodnji del graščine. Ko so razkopali kamenje pri zidu, se jim prikaže kača, debela ko drog, z bleščečo se krono na glavi. Delavci se preplašijo in gredo iskat drugih ljudi. Ko se vrnejo z njimi, kače ni bilo več. Samo taka sled je vodila v jarek, kakor če bi bila korakala četa vojakov. Iskali so kačo, toda do današnjega dne je nihče ni našel.

Literatura:

  • https://sl.wikisource.org/wiki/Blagovna

Komentarji