Legenda o nastanku
Na Kačjem gradu pri Dobrni sta živela bogat grof in njegova žena. Imela sta hčerko, ki ji je bilo pri rojstvu prerokovano, da jo bo ubila strela, ko bo stara sedem let. Da se to ne bi zgodilo, sta grof in grofica zaprla hčerko v globoko klet. Ko je bila deklica stara pet let, je grofica spoznala, da vedno bolj hira. Skrbelo jo je. In ko ji je nekoč prinesla mleka, je postala za vrati ter jo opazovala. Videla je veliko kačo,ki se je približala deklici, odložila krono in popila z njo mleko. Grofica je povedala možu, kaj je videla. Grof je vzel deklico iz kleti. Drugega dne je poklical k sebi svoje najboljše prijatelje, da bi mu pomagali vzeti kači krono. Nastavili so v kleti mleko in čakali. Toda kača je pravočasno opazila njihovo namero. Ta kača pa je bila kačja kraljica. Imela je piščalko, s katero je sklicala vse kače tega sveta. Z njimi je začela oblegati grad. Graščak je bil ves v strahu. Tedaj pa je prišel v grad neki berač, ki jim je nasvetoval, naj naložijo okrog vsega obzidja obilo drv. Ubogali so ga. Nato je ukazal hlapcem, naj zažgo drva, sam pa je splezal na visoko drevo in zapiskal na ponarejeno piščal. In kače so se priplazile od vseh strani. Spenjale so se preko grmade, ter popadale v ogenj. Samo njihova kraljica je prišla na drugo stran. Ko je na drevesu zagledala berača, je splezala do njega. Dotaknila se ga je in berač se je spremenil v prah. Potem pa je tudi kraljica padla v ogenj in grad je bil tako rešen.
Zaklad so prepeljali na Lindeški grad
Sosedje so bili nevošljivi graščaku, ker je imel tako velik zaklad. Nameravali so ga oropati. Graščak je o tem zvedel in ponoči skrivoma z Marovškovimi volmi pre¬peljal zaklad na Lindek.
Poslednji graščak na starem gradu kot zaščitnik cerkve sv. Miklavža pri Dobrni
Gospod dekan iz Nove cerkve so prišli nekoč k cerkvi sv. Miklavža, da bi odpeljali drugam dragocenosti. Prišli so z volmi in vozovi. Mežnarica je vprašala in prosila za svet dobrnskega gospoda. Ta ji je odgovoril: Ne pustite jih v cerkev, kar zaklenite jo! V njej se nahaja tudi moj patron sv. Fran¬čišek. Ako pa gospod dekan ne bi hoteli oditi, jim vrzite ruto preko glave in zbežali bodo. Tako je res bilo . . .
Graščakov greh in propad gradu
Trdo srce je imel neki graščak s Kačjega gradu in bil je strašansko nagle jeze. Nekoč se je tako razsrdil, da je popadel svojega otroka v zibelki in treščil z njim ob zid, da se je ubil. Kmalu je prišla kazen božja. Neke noči je graščak začul trkanje in pokanje. Grad se je začel podirati in je pokopal graščaka pod seboj.
Dečki in grajski strah
Mnogo se pripoveduje o možu, ki se potika po raz¬valinah ter ropoče in tuli. Nekoč so dečki metali skozi line kamenje, klicali moža in ga dražili: »Ako si lačen, jej kamenje!« Nenadoma pogleda skozi okno mož ogromne postave in glave, podobne petelinjemu grebenu. Strašno zatuli in zažuga z rdečo roko. Dečki preplašeni zbeže. Ta mož je bil nekdanji graščak. Radi njega nihče ne hodi rad v mraku ali ponoči mimo razvalin.
Literatura:
- https://sl.wikisource.org/wiki/Dobrna~Ka%C4%8Dji_grad
