Legende o gradu Kunšperk

Graditev Kunšperka in Cesargrada
Kunšperk in Cesargrad sta si soseda. Stojita drug drugemu nasproti, tako da ju loči samo Sotla. Oba grada so zidali ajdje, ki so bili velikani. Bili so silno močni. Možje so nosili skale na glavi, ženske pa so nalagale na glavo kadi z vodo in v predpasnike so si de-vale še skale. Toda pri zidanju obeh gradov so uporabljali samo eno kladivo, ki so ga metali drug drugemu.

Graditev Kunšperka in cerkve na Sv. gorah
erkev Matere Božje na Sv. Gorah pri Št. Petru in grad Kunšperk so zidali ajdje. Rabili pa so pri obeh stav­bah samo eno kladivo, ki so ga drug drugemu metali.

Most med Kunšperkom in Cesargradom
Kunšperk in Cesargrad sta bila v nekdanjih časih trdna in močna gradova, prvi je stal na štajerski, drugi pa njemu nasproti na hrvatski strani Sotle. Ljudje pripovedujejo, da sta bila oba grada sklenjena z visečim mostom, po katerem se je grajska gospoda, hodeč iz enega gradu do drugega, izprehajala kakor po hodniku.

Junaštvo graščakov na Kraljevem gradu (Kunšperku)
Grašeaki na Kraljevem gradu so bili znani po svojem junaštvu. Celo Turki so imeli pred njimi strah. Nekoč so bili prispeli v naše kraje, premagali sovražnike in nato odkopali veliko zlato tele, ki je bilo zakopano na Klestah, ravnini pod Kraljevim gradom. V proslavo svojega uspeha so priredili velik pir. Ko so se najbolj veselili, je s Kralje­vega gradu priletela velika krogla in jim ubila poglavarja. Silno so se preplašili, pustili so na mestu plen in zlato tele ter se podali v divji beg.

Propad Kunšperka
Pravijo, da so s Cesargrada neke noči napadli Kunšperk, pomirili vse njega prebivalce in grad porušili. Drugi pa tudi pripovedujejo, da so Kunšperk razde­jali.

Najnovejše grožnje kunšperškega gradu
Kunšperški grad niti v najnovejši dobi ni prestal biti nevaren kmečkemu ljudstvu. Leta 1933. ga je prav resno ogražal. Voda je bila izpodjedla zahodni stolp, čeprav je bil zgrajen na skali. Usod­nega dne se je ves stolp nagnil in se skotalil v jarek Vavpren, ki je na zahodu grajskega hriba. Vsa gora je bila zavita v dim, kakor da bi bil izbruhnil silen požar. Kamenje se je usulo po bregu in resno je ogražalo kunš-perške hiše. Preplašene ženske so begale s svojimi otroki iz hiš. Na srečo pa ni bil nihče zadet in strah je minul, čim so ljudje spoznali pravi vzrok silnemu dogodku.

Podzemlje kunšperškega gradu
Južni stolp kunšperškega gradu še trdno stoji. V njega notranjosti je globoka klet. Nekoč so se zbrali fantje in možje in so se stavili, kdo bo šel noter. Tisti, na katerega je prišla vrsta, je vzel klobčič, ki ga je eden izmed tova­rišev držal, in je šel noter. Hodil je tako dolgo, da mu je klobčiča zmanjkalo. Nato se je pa vrnil in je bil ves zme­šan. Minuli sta bili dve uri. V notranjosti v resnici ni prišel do nikakega cilja, kajti hodil je vedno v krogu po stopnicah navzdol.

Kunšperške kleti
Pod kunšperškim gradom so velike kleti z oboki, na katerih je zraslo drevje. V kleteh so veliki sodi, polni bogastva. Ali nihče ne more do njih, kajti čuvajo jih ve­like kače.

O postanku cerkve na Sv. gorah
Nekdaj so pokrivali sedanjo Sveto goro temni gozdovi in v njenih votlinah se je skrivala divja zverjad, ki jo je hodila gospoda iz bližnjih gradov lovit. Na nekem lovu je konj zanesel plemenito gospo v tako globoko goščavo, da hipoma ni vedela ne naprej ne nazaj. Klicala je na pomoč, ali samo listje v temnih vrhovih ji je šumeč odgo­varjalo. Tedaj se gospa spomni na Marijo in ji obljubi, da ji bo na tistem mestu zgradila cerkev, ako jo srečno privede iz goščave. In glej, goščava se nenadoma odpre in gospa se vrne k lovcem. Plemenita gospa ni pozabila svoje obljube. Bazglasila je svoj čudež tudi po okolici. Od vseh strani so se zbirali ljudje in pomagali graditi Marijin svetogorski hram.

 

 

Literatura:

  • https://sl.wikisource.org/wiki/Kun%C5%A1perk

Komentarji