Legende o gradu Rifnik

O sodarju in zlatnikih
Pet minut pod rifniškim gradom ima svoje domovjee kmet Alojzij Oset, ki je tekom tridesetletne dobe izkopal na svojem posestvu mnogo zanimivih prazgodovinskih predmetov. Njegova babica, rojena leta 1807, mu je pravila sledečo povest:

Nekoč je šel sodar po poti mimo gradu. Sreča gospodično, ki mu pravi, naj gre z njo, da bo nabil obroče na kadi, polni zlata. Sodar jo posluša in izvrši delo. Nato ga gospodična vpraša, kaj hoče za plačilo. Sodar zahteva pest zlatnikov. Gospodična mu reče: »Napačno si volil. Če bi bil rekel, naj ti dam, kar hočem, bi bil dobil vse zlatnike.« Dala mu je zahtevano pest zlatnikov. Ko je prišel iz gradu, se mu je še ta pest zlatnikov spremenila v — oglje.

Zaklad v Rifniku in kmet
Poleg rifniškega gradu je neki gospodar kosil nekoč travo. Pa pride k njemu človek in ga pcvede v notranjost gradu, kjer so bile tri kadi; v eni je bilo zlato, v drugi srebro in v tretji baker. Človek poprosi gospodarja, naj mu nabije obroče na sodih. Gospodar je to napravil.

Ko pa je svoje delo opravil, ga človek poprosi za račun. Gospodar pa ne računa nič. Tedaj mu človek reče: »Nesrečnež, ki mi nisi nič računal. Da nisi tega napravil, bi bil danes rešen, tako pa bo preteklo še sto in sto let, preden mi bo zasijala svoboda.«

Ko je gospodar odšel, je zaloputnilo za njim in grad se je zopet sesul. Gospodar pa v svojem kraju nikogar ni več poznal. Podal se je k župniku, ki mu je povedal, da so njegovi sorodniki živeli pred sto leti. Tako dolgo je nabijal grajske sode.

Kako lahko dvigneš zaklad
Ako hočeš dvigniti zaklad, tega ne moreš storiti sam. To bi bila tvoja smrt. Pripreči moraš kako žival, da ti zaklad premakne. Potem izgine zakletev.

Podzemeljski rov pod Rifnikom in Plausteinom
Pravijo, da je Plaustein vezal z Rifnikom podzemeljski rov.

Rifniški ribniki
Rifniški graščaki so imeli tri lepe ribnike. Nahajali so se v dolinski preseki, ki loči grajsko skalo od višjega Rifniškega hriba ter se spušča v vzhodni smeri proti Cernolici. Mesto, kjer je bil najvišji ribnik, se še pozna; ta ribnik je napajal neusahljiv studenec, Virtič, ki zdaj daje vodo bližnjim kmetom. Tudi drugi ribnik je napolnjeval enak studenec, tretji ribnik pa je dobil vodo po gorskih jarkih, ki so mu jo dovajali ob dežju in nalivih.

Grajski marof
Grajski marof je bil malo nad severnim vznožjem grajskega hriba. Tam je zdaj trden kmet, ki se po domače imenuje Marovšek.

Turki streljajo na Rifnik
Jugovzhodno od Rifniškega hriba je nad Gorico drug, dokaj strm hrib, ki se imenuje Gradišče. Z njega je krasen razgled na Rifnik in šentjurski kraj. Okrog in okrog vrha se nahaja velik, mestoma globok elipsoidni jarek s strmim nasipom. Na vzhodnem pobočju pa je nizek zid, ki je sestavljen iz drobnega kamenja brez malte ter je že mestoma močno propadel. Na vrhu in na pobočju hriba raste zdaj večinoma gozd.

Pravijo, da je na Gradišču pokopano zlato tele, z vrha in izza kamenitega zidu so Turki streljali na Rifnik in na šentjurski kraj.

Vzhodni sosed Gradišča je hrib Trotna, ki se dviga nad vasjo istega imena. Na vrhu tega hriba je bil nekdaj stolpič, zdaj pa ga je nadomestila kapelica. To je spomin na vojsko s Turki in hkrati spomenik nekemu v boju padlemu oficirju, ki je tu pokopan.

Razdejanje Plausteina
Pravijo, da so prišli Plaustein oblegat Turki. Prav tedaj se je vračal z lova graščak. Napadli so ga in mu vzeli grb. Ko so grb pokazali, so se jim odprla grajska vrata. Ali njihovo zmagoslavje je bilo kratko.

Prišla je rifniška vojska in jih je pregnala. Turki so bili jezni in so šli na goro Boč. Ko se je zvečerilo, so zagnali proti Plausteinu ogromno žarečo verigo, ki je grad porušila. Ko se je zidovje podiralo, je bil velik hrušč. Toliko je bilo kamenja, da na istem mestu gradu niso več mogli obnoviti.

Še danes se vidi skala, na kateri je stal Plaustein.

Konec anderburškega gradu
Pripovedujejo, da je neki čarovnik porušil s svojimi čarovnijami anderburški grad, ki je pokopal pod seboj sv. Hemo.

Iz kamenja anderburškega gradu je pobožna graščakinja zgradila cerkev sv. Rozalije
Na Lipici so sive skale. Na njih se vidijo nekaki vtiski. Pravijo, da so to sledovi hudičevih krempljev.

Hudič se je namreč klatil tod okrog. Hotel je napasti graščakinjo. Ker pa ji ni mogel nič napraviti, je pobožna gospa v zahvalo grad razdrla in iz njegovega kamenja zgradila cerkev sv. Rozalije, ki še dandanes gleda s hriba, ki je na severni strani sosed Lipici.

Literatura:

  • https://sl.wikisource.org/wiki/Rifnik_~_Plaustein_~_Anderburg

Komentarji