V nedeljo opoldne me je grof Jožef zaposlil kot stražarko pri stolpu 1. Stražila sem nekaj ur in naenkrat sem zaslišala streljanje. Bili so Turki, ki so napadali grad. Turki so ugrabili grofico Elizabeto in zbežali. Naslednji dan smo si naredili načrt, kako ugrabiti Turke. Spet so Turki prišli napadat. Vojaki so jih obkrožili in jih odpeljali v grajsko ječo. Med Turki je bil tudi njihov poveljnik Mazaret.
Še tisti dan so se vojaki odpravili iskat grofico Elizabeto. Ko so prišli v njihovo skrivališče, je niso našli, saj so jo Turki skrili v skrivno samico. Naslednji dan smo spet odšli v njihovo skrivališče. Grofico smo našli. Ko smo prišli v grad, ni nikjer bilo grofa. Odšli smo ga iskat. Našli smo ga v sadovnjaku s steklenico žganja. Ko je grof Jožef zagleda grofico, se je zelo razveselil. Naslednji dan je prišla Mazaretova mama Rozalija. Hotela je rešiti svojega sina. Ko smo jo videli, smo jo takoj zaprli v samico. Čez 10 dni smo jo izpustili. Nekaj časa je bilo vse mirno in naenkrat so prišli Ogri, da bi ukradli cerkveno kroniko. Spet je prišla Rozalija in hotela rešiti svojega sina. Grof je ukazal, naj jo privežemo na sramotilni kamen. Mimo so hodili ljudje in ji metali kamne, jo pljuvali.
Ko so Ogri končno dobili cerkveno kroniko, niso nikoli več napadali gradu. Grof je ukazal, naj naredimo načrt, kako dobiti cerkveno kroniko nazaj. Po nekaj mesecih smo okrog gradu izkopali širok jarek in namestili vrata na škripcih. Izkopali smo še 14 jezer za obrambo. Po 2 mesecih smo izpustili Turke. Od tedaj naprej ni nihče več napadal tega gradu. Zdaj je ta grad eden največjih in najlepših.
