Neki graščak je bil velik nečistnik. Imel je več žena, a vsaka izmed njih mu je umrla en mesec po ženitvi. Eno je zabodel, drugo je zastrupil, nekatere pa je dal utopiti v vodnjaku, nahajajočem se blizu graščine.
Nad tem vodnjakom se prikazuje včasih velik ogenj in iz njega moli več žarečih jezikov. Ti jeziki predstavljajo baje nesrečne žene, ki iščejo zadoščenja in preganjajo moža, goneče ga po okolici. Tako dolgo bo blodil, dokler se žene ne pomirijo.
Poleg gradu je hišica, v kateri sedaj nihče ne prebiva razen strahu, ki straši mimoidoče. V hiši je bila ječa; tu je bila zaprta tudi poslednja žena nečednostnega grofa, čigar hudobije je bila spoznala.
Marsikdo je že videl nesrečno grajsko gospo. Z eno roko je podpirala glavo, z drugo pa je pretila proti gradu in zamišljeno zrla v ribnik.
Literatura:
- https://sl.wikisource.org/wiki/Frankolovo
