O šalskem graščaku

Pravijo, da. je Šaleško dolino nekdaj napolnjevalo |jezero. Tam, kjer je zdaj škalska cerkev z župniščem, je bil otok. Nn. mestu sedanjega župnišča je stal grad.

Bilo je lepega jesenskega dne. Gospod z Gradišča nad Sv.Jakobom povabi škalskega graščaka na lov. Ta se takoj odpravi. Hiti po stopnicah do jezera in stopi v čoln. Služabnik ga prepelje na nasprotno stran. Po lovu so imeli Veliko pojedino. Jedi in pijače je bila polna miza. Kar se odpro vrata in na pragu se prikaže uboga žena z lačnim otrokom v naročju. Prosi za dete miloščine. Pa nihče je no usliši. Škalski graščak celo reče: »Ako ti je všeč, pobiraj drobtine pod mizo!« Žena se raztogoti in vsa solzna mu pravi: »Brezsrčneže kaznuje Bog. Še danes te doleti kazen.«

Zvečer se vrne škalski graščak domov. Po stopnicah mu pribite naproti služabniki in mu pripovedujejo, da je v njegovi odsotnosti hudi duh obsedel njegovo edino hčerko. Graščak se zelo prestraši. K sreči se je nahajal takrat v gradu menih iz Gornjega grada. Graščak ga prosi, naj mu za božjo voljo pomaga. Menih goreče moli in z molitvijo oprosti hčerko hudega duha. Popolnoma je ozdravela. V zahvalo za to dobroto podari graščak svoj grad in vse posestvo menihom v Gornjem gradu. Ti so nato pod gradom zgradili prvo škalsko cerkev, ki so jo posvetili sv. Juriju.

Literatura

https://sl.wikisource.org/wiki/%E2%80%9EGrad%E2%80%9C_v_Skalah

Komentarji