Pravda

Na Negovskem gradu je bila pravda gornikov kot vsako leto. Ljudje so se zbrali, da povedo svoje zgodbe. Nekateri so se pritoževali, da sosedovi otroci jedo njihovo grozdje, nekateri da sosedov oreh dela senco, in da tam ne obrodi grozdje in podobni primeri. To je predsednik hitro uredil s primerno kaznijo. Razen enega primera ni rešil, češ da neka krava jé liste iz trte in potem trta ne obrodi.

Gospodar nima zaslužka in to se ponavlja kar tri leta zapored. Gospodarja te krave so po pravdi hitro našli, moral je pred sodišče. Tam je govoril, da tega ni naredila njegova krava, a mu na sodišču niso verjeli in so ga obsodili. Grajske zgodbe 20 Moral je plačati škodo, ki bi jo naj naredila njegova krava in moral je na sramotilni steber za celi dan. Tam so ga lahko mimoidoči pljuvali, ga zmerjali in v njega metali gnila jajca in podobno. Ko je kazen odslužil, so se v vasi vsi iz njega norčevali, ga poniževali in zmerjali… Bilo ga je zelo sram, saj je menil, da njegova krava ni kriva. V vasi so se še iz njega dolgo norčevali, tako da se je že nameraval odseliti. A v tistem tednu so imeli gorniki sestanek. In bila je ista zgodba, da krava je liste iz trte, in da ta ne obrodi. Predsedniku je že bilo to malo čudno, saj je gospodar krave odslužil kazen in se še zdaj iz njega posmehujejo. Ne vé več, komu bi naj verjel.

Predsednik se odloči za sodišče. Tam gospodar krave trdi, da njegova krava ne jé listov trte. Sodišče mu ni dalo kazni, samo v pripor je moral za tako dolgo, dokler na sodišču ugotovijo, kaj se dogaja. Nekega lepega večera se sprehaja predsednik gornikov. In tam vidi nekoga, ki trga s trsov listje. Predsednik pa ni vedel, zakaj to dela, a hitro je ugotovil. Predsednik je vse to povedal sodniku in že čez dva dni se je začelo sojenje. Tam je gospodar goric dejal, da ni bil on, da je bil gospodar krave. A ko je to povedal, je naredil veliko napako oz. laž, saj je bil gospodar krave začasno v priporu in on tega ni mogel storiti.

A on tega ni vedel. Gospodar krave je bil oproščen vsega, drugemu pa so dali kazen. Moral je izplačati vse, kar je dal gospodar krave njemu in moral je na sramotilni steber za dva dni brez pijače in hrane. Tam so ga mimoidoči pljuvali, zmerjali in obmetavali z gnilimi jajci in paradižnikom. Ko je odslužil kazen, je bil osramočen, ker se je iz njega norčevala cela vas. Tega s trto več nikoli ni naredil, saj tudi ni mogel, ker se je od sramu odselil daleč od te vasi. In to ga je zelo izučilo. Spomnil se je pregovora:«Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade.«

Viri:

Grajske zgodbe, Sergej Vršič, 2011
Pri urah slovenščine učenci spoznavajo različna književna dela, pri katerih spoznavajo značilnosti različnih književnih prostorov in literarnih oseb. Tematika kulturnega dne osmošolcev je bila Grajske zgodbe. V zgodovino kraja Negova in Negovskega gradu jih je popeljala vodička Dragica Starovasnik, ki je povedala še marsikatero zanimivo anekdoto iz preteklosti. Legende so učence popeljale v domišljijski svet in nastali so zanimivi literarni zapisi. Učiteljici Živana Safran in Alenka Kozar.

Komentarji