Dvorec Spodnja Polskava

(Freistein)

Grad Frajštajn je v enem zgrajena renesančna arhitektura, ena najkvalitetnejših pri nas. Je delo italijanskega mojstra iz 16. stoletja. Okoli leta 1570 ga je zgradil plemič Janez Regal na lokaciji starejšega gradu (Rosenbergovega dvora - Rosenbergerhofa), ki so ga leta 1376 dobili Celjski grofje, v prvi polovici 16. stoletja so ga požgali Turki.

Zgradba obsega dve nadstropji nad poševno zidanim pritličjem (izven nivojska klet) in podstrešje z ležečimi majhnimi okni. Glavna fasada ima pet okenskih osi, stranski pa po tri. Močno plastičen portal, okrašen z motivi dragih kamnov in rozet, krasi vhodno, severno fasado. Nad portalom sta v nadstropjih kamniti renesančni trifori in nad njima podstrešna bifora.

info-image

Fasade so vodoravno deljene s kamnitimi venci, ki tečejo pod okni tako, da vključujejo okenske police. V notranjščini so v vseh etažah v vhodni osi velike veže, obokane z banjami in grebenastimi sosvodnicami. Iz njih vodijo v stranske prostore veliki kamniti portali. Tudi vsi ostali prostori so obokani.

1570

prva pisna omemba stavbe

Stanovanja

dejavnost/stanje stavbe

Spodnja Polskava 299, Sele pri Spodnji Polskavi

lega stavbe

info-image

Vischerjeva grafika iz okoli leta 1681

Ker stoji sredi ravnine so ga v preteklosti obdajala gospodarska poslopja z obzidjem, kar je videti na Vischerjevi grafiki iz okoli leta 1681.

Lastniki:

  • 1570 - Janez Regall
  • 1603 - Jurij Stubenberg
  • 1607 - baron Erazem Dietrichsteinski
  • 1635 - oplenili in požgali uporni kmetje
  • 1670 - studeniške dominikanke
  • 1782 - Državni verski sklad
  • 1828 - grof Klemens Brandis
  • 1904 - grof Sigmund Batthyany
  • med vojnama - Miroslav Ausch
  • po vojni - ptujski kmetijski kombinat
info-image

Objekt spada pod nepremični spomenik lokalnega pomena in je bil zanj razglašen 19.3.2013. Kulturni lokalni spomenik je objekt, ki ima izjemno kulturno vrednost na lokalnem nivoju. Taki objekti so sprva ovrednoteni kot kulturna dediščina in nato vpisani v Register nepremične kulturne dediščine. Razglasitev poteka z akti o razglasitvi, ki jih sprejme pristojni organ. Ti akti se objavijo v Uradnem listu RS ali glasilu lokalne skupnosti.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

  • varovanje umetnostnih, arhitekturnih in krajinskih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti;
  • podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;
  • prepoved predelav vseh likovnih in stavbnih prvin, ki so ovrednotene kot del spomenika;
  • strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov;
  • omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti;
  • v območju spomenika je prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam.

Zavarovano območje je namenjeno:

  • ohranitvi arhitekturnih, likovnih in krajinskih vrednot;
  • povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;
  • predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugih medijih;
  • učno-demonstracijskem delu in znanstveno-raziskovalnem delu.
info-image

info-image

In danes...

  • spodnja_polskava8
  • spodnja_polskava5
  • spodnja_polskava9
  • spodnja_polskava2
  • spodnja_polskava3
  • spodnja_polskava18
  • spodnja_polskava17
  • spodnja_polskava10
  • spodnja_polskava11
  • spodnja_polskava12
  • spodnja_polskava19
  • spodnja_polskava13
  • spodnja_polskava14
  • spodnja_polskava16
  • spodnja_polskava21
  • spodnja_polskava4

Lokacija

Literatura

  • https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2013-01-0852/odlok-o-razglasitvi-kulturnih-spomenikov-lokalnega-pomena-za-obcino-slovenska-bistrica

Komentarji