Samostan Kostanjevica na Krki
Samostan Kostanjevica na Krki (grad Kostanjevica, samostan Studenec svete Marije - lat. Fons sanctae Mariae ali Fons beatae virginis Mariae) so zgradili leta 1234 blizu naselja Kostanjevica na Krki. Ustanovil ga je koroški vojvoda Bernard Spanheimski. Samostan je znan po bivši samostanski cerkvi in najobsežnejših arkadah izmed vseh stavb v Sloveniji. Danes je v samostanu Galerija Božidar Jakac, v okoliškem parku pa je forma viva.
l. 1234
prva pisna omemba gradu
Galerija
dejavnost v gradu danes
Kostanjevica na Krki
lega gradu
Samostan Kostanjevica na Krki spada pod nepremični spomenik državnega pomena in je bil zanj razglašen 6. oktobra 1999. Kulturni državni spomenik je objekt, ki ima izjemno kulturno vrednost na državnem nivoju. Taki objekti so sprva ovrednoteni kot kulturna dediščina in nato vpisani v Register nepremične kulturne dediščine. Razglasitev poteka z akti o razglasitvi, ki jih sprejme pristojni organ. Ti akti se objavijo v Uradnem listu RS ali glasilu lokalne skupnosti.
Poleg samostana spada zraven tudi park s Forma Vivo. Forma Viva so kipi različnih kiparjev iz Slovenije in sveta, ki so jih ustvarili na vsakoletnih simpozijih v Kostanjevici od leta 1961 naprej. Leseni kipi so postavljeni v in okoli samostana, kot tudi v mestu Kostanjevica na Krki. Forma Viva je bila razglašena za nepremični spomenik državnega pomena 6. oktobra 1999 in je prav tako vpisana v Register nepremične kulturne dediščine.
Zgodovina samostana
Samostan kot središče
Leta 1249 je samostan z drugo ustanovno listino dobil primat nad kostanjeviško župnijo in še 11 drugimi v bližini in tako postal versko, kulturno in gospodarsko središče ob spodnjem delu Krke. O pomembnosti samostana za ustanovitelja priča dejstvo, da je tu pokopana ustanoviteljeva žena Juta in eden od sinov.
Gradnja samostana
Kompleks je rezultat številnih prezidav in dozidav, kar priča o burni preteklosti samostana. Najstarejši del samostanske cerkve je triladijska bazilika, kar ustreza Bernardinskemu arhitekturnemu slogu. Samostanska cerkev in del križnega hodnika sta edina prvotno ohranjena dela samostanskega kompleksa. Veliko arkadno dvorišče, eno največjih v srednji Evropi, je rezultat številnih prezidav.
