Dvorec Ravno polje (Ebensfeld)

Poznorenesančni dvorec Ravno polje pri Ptuju ima v sklopu grajske arhitekture na Slovenskem posebno mesto. Po eni strani je to spomenik z enim največjih, pa tudi najkvalitetneje oblikovanih arkadnih dvorišč 17. stoletja, po drugi strani pa je to pozabljena stavba, ki se je v zadnjem desetletju že v dobršni meri sesula vase. Njegov začetek je pomenila osamosvojitev srednjeveške pristave vurberške gospoščine med letoma 1572 in 1586. Tedaj so Stubenbergi na mestu stare pristave postavili novo renesančno grajsko stavbo. Sredi 17. stoletja je obsežno gospoščino z dvorcem kupil Hans Christian baron Galler in do leta 1670 pozidal mogočno reprezentančno zasnovo. Ta je poslej služila kot njegovo glavno prebivališče, namesto bližnjega skromnejšega dvorca Šentjanž.

Vischer - Topographia Ducatus Stiria - Ebensfeld bei Pettau - Ravno Polje

Vir slike

2. pol. 16. stol.

prva pisna omemba stavbe

Ruševina

dejavnost/stanje stavbe

Kungota pri Ptuju 58, 2325 Kidričevo

lega stavbe

Zahodno pročelje dvorca na fotografiji iz Ilustriranega Slovenca leta 1926

Povojna nacionalizacija je pomenila prelomnico za dvorec Ravno polje, v katerem so se v petdesetih letih uredila začasna stanovanja, hlevi in skladišča kmetijskega kombinata. Izginjala in uničevala se je oprema: parketi, leseni stropi, okna, lončene peči; v prostorih s štukaturami je bilo skladišče žita, v pritličju pa hlev.

Vir slike

Kungota pri Ptuju - Grad Ravno polje, Stane Klemenc (1992)

Dvorec Ravno polje s parkom z jugozahoda, pogled iz zraka.

Vir slike

Tam dol na ravnem polju...

Ljudska pesem Tam dol' na ravnem polju govori o Kungoti in gradu Ravno polje. Gradovi so že od nekdaj v zavesti slovenskega človeka vzbujali različna čustva in s tem povezan odnos do simbolov fevdalnih oblasti. Ljudsko slovstvo jih v pozitivni ali negativni podobi opeva ali obsoja tudi v pesmih (puntarska pesem Le vkup uboga gmajna ali ljubezenska pesem Tam dol' na ravnem polju).

Tam dol’ na ravnem polju, stoji, stoji en beli grad, tam dol na ravnem polju stoji en beli grad.

Pod gradom pa špancira en zavber, zavber fantič mlad, pod gradom pa špancira en zavber fantič mlad.

Skoz okno doli gleda ena zavber zavber deklica, skoz okno doli gleda ena zavber deklica.

Oj, fantič pridi k meni, saj sama, sama sem doma, oj, fantič pridi k meni, saj sama sem doma.

Jaz bi že prišel k tebi, pa se, pa se bojim zaspat, jaz bi že prišel k tebi, pa se bojim zaspat. Nič se ne boj zaspati, saj imam, saj imam petelinčke tri, nič se ne boj zaspati, saj imam petelinčke tri. Ta prvi mi zapoje, ko je ur’ca, ur’ca polnoči,ta prvi mi zapoje, ko je ur’ca polnoči.

Ta drugi mi zapoje, ko je ur’ca, ur’ca dve al’ tri, ta drugi mi zapoje, ko je ur’ca dve al’ tri. Ta tretji mi zapoje, ko se dela, dela beli dan, ta tretji mi zapoje, ko se dela beli dan. Petelinčki so zapeli, a fantič, fantič je zaspal, petelinčki so zapeli, a fantič je zaspal. Jaz grem od ljub’ce svoje ves truden, truden in zaspan, jaz grem od ljub’ce svoje ves truden in zaspan.

Jaz grem od ljub’ce svoje ves truden, truden in zaspan, jaz grem od ljub’ce svoje ves truden in zaspan. Prekleta ta ljubezen, oj, kam, oj, kam me ta pelja, prekleta ta ljubezen, oj, kam me ta pelja.