Grad Marenberg

(Mahrenberg)

Radlje ob Dravi je naselje v Občini Radlje ob Dravi, le to pa se je do leta 1952 imenovalo Marenberg. Grad se v Šentpavelski listini omenja med leti 1193 in 1220 kot »Castrum ad lapidem«.

Danes je stari marenberški grad lepa razgledna točka na Dravsko dolino. Do gradu danes vodi več urejenih gozdnih sprehajalnih poti. Do gradu lahko pridemo peš iz naselja ali pa se pripeljemo z avtomobilom. Vozna pot vodi po cesti čez prelaz, kjer zavijemo desno na gozdno pot in nato po njej do točke, od katere imamo le še nekaj minut hoje. Pešpot je lepo urejena in dobro označena. Označena je s »Trim steza« in »Stari grad«, katerim oznakam tudi sledimo med samim sprehodom.

13. stoletje (med l. 1193 in 1220)

prva pisna omemba stavbe

Razvalina

dejavnost/stanje stavbe

na hribu Kamen nad trgom Radelj ob Dravi

lega stavbe

Zanimivosti grajske stavbe

Izgradnja gradu

Nad Radljami še danes v ruševinah stoji stari grad Marenberg. Grad je med leti 1193 in 1220 postavil Albert Marenberški. Zgradil ga je v obliki dvonadstropne romanske stavbe obodnega tipa. Pozidal je tudi dva stolpa. To dvonadstropno stavbo so v gotiki povišali. Še kasneje pa so dozidali še renesančno predgradje. Grad je obdajal obrambni jarek. Čez jarek se je dalo priti v grad preko dvižnega mostu.

Propad gradu

Grad je prizadelo več dejavnikov tekom zgodovine. Eden teh je bil čas turških vpadov, saj so ga v 15. stoletju uničili Turki.

Poleg tega je grad Marenberg med svojim obstojem doživel tudi več požarov. Usodni požar zanj pa je bil 19. maja 1697, ki ga je povzročila strela. Od tega časa dalje marenberški grad propada, saj ga niso več obnavljali.

Grajski gospodje so se preselili na obrobje trga, kjer so pozidali nekdanjo grajsko pristavo v Spodnji grad (danes dvorec Mahrenberg oz. dvorec Radlje).

Obnova gradu

Razvaline na skalnati pečini na hribu Kamen so bile obnovljene v letu 2013.

Lastniki gradu

Albert Trušenjski (Mahrenberški)

V 12. stoletju je Albert Trušenjski postavil mahrenberški grad, vendar brez privoljenja šentpavelskega samostana. 1216 se Albert Trušenjski preimenuje v Mahrenberški (»Albertus de Merienberch«). Leta 1251 pa se grad prvič omenja kot grad Mahrenberg (»Merenberch castrum«).

Grad je bil sedež marenberške gospoščine. Po gradu dobi postopoma ime Mahrenberg še naselje pod njim. Pred tem, okoli leta 1161, je bila imenovana vas Radlje.

Siegfried Mahrenberški

Najpopularnejši član gospoščine Marenberg je bil Albertov sin, to je Siegfried Mahrenberški (»dominus Syfridus de Marenberch«, 1245).

Njegova znana poteza leta 1251 je bila, da je poskušal legalizirati črno gradnjo svojega očeta. Tako je grad vrnil samostanu in si ga je od samostana podelil nazaj v fevd. Ko je Siegfried leta 1272 umrl, je grad spet prevzel šentpavelski samostan. Po tistem času je zamenjal veliko lastnikov.

Med kasnejše lastnike gradu spadajo tudi Habsburžani, Viltuški, Walseeji in deželni knez, ki je posest dajal v zakup. Med leti 1669 in 1782 je bil lastnik dominikanski samostan Marenberga.

Nad Radljami, na skalnatem pomolu še danes bdi Stari grad v ruševinah.

Johannes Clobucciarich

Johannes Clobucciarich: Pogled na zgornji in spodnji grad Mahrenberg, 1601–1605

Zgornji in spodnji grad Mahrenberg

Načrt gradu Mahrenberg, Otto Piper, okoli 1910 (Vir: Ivan Stopar, Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji, 4. knjiga. Ljubljana, 1993, str. 53.)

Skici razvalin gradu Mahrenberg

Literatura:
  • https://www.wikiwand.com/sl/Radlje_ob_Dravi
  • http://www.slovenomad.si/si/stari-grad

Lokacija

Komentarji