Gradič Novi dvor

(Neuhof)

Gradič stoji na desni strani ceste, ki vodi proti Dolenjskim Toplicam. Gradič je v drugi polovici 16. stoletja pozidal baron Wolf Adam Mordax, za njim so bili njegovi lastniki pl. Diennersbergi, baroni Gusiči, grofje Paradeiserji in mnogi drugi.

Gradič oziroma dvorec Novi dvor v Novem mestu je poznan tudi kot zadnje bivališče Prešernove oboževanke Julije Primic, poročene Scheuchenstuel, ki počiva na bližnjem šmihelskem pokopališču.  Gradič je bil v preteklosti poznan pod različnimi imeni: Aula nova, Neuhof ali Novi dvor, Khamov dvorec, Mostek in Pred malim mostkom. Slednje ime, ki je znano že iz Valvasorjevih časov, je danes še najbolj pogosto v rabi. Gradič se namreč nahaja v bližini nekoč lesenega mostu čez potok Težka voda, ki se takoj nato zliva v reko Krko.

Dvorec je bil pozidan v 17. stoletju. Konec 18. stoletja je lokalni zgodovinar in zbiralec ljudskega blaga plemeniti Franc Anton Breckerfeld dvorec opisal kot podeželski gradič, pozidan sredi lepega vrta, od Novega mesta oddaljen komaj četrt ure, ki »… lastniku nudi veliko užitkov podeželskega življenja, poleg tega pa tudi veliko udobnosti. Prav primerno bivališče nudi tistim, ki so potrebni telesnega in duševnega miru …«. Gre za danes enonadstropno stavbo, ki je bila v preteklosti precej predelana, saj jo je Valvasor upodobil kot dvonadstropno. Njen prvi lastnik naj bi bil baron Wolf Adam Mordax, v naslednjih dveh stoletjih pa je dvorec zamenjal kar nekaj lastnikov.

Leta 1850 je Julijin mož Joseph Anzelm plemeniti Scheuchenstuel za svojo številno družino najel dvorec od družine Kham. Julijina družina je tu živela do njene smrti leta 1864. Slaba tri desetletja po njeni smrti je dvorec kupil samostan usmiljenih bratov v Gradcu in ga preuredil v bolnišnico, ki so jo odprli leta 1894. K dvorcu so zadaj prizidali sprva enonadstropno stavbo, ki so jo kasneje še nadzidali. Celoten kompleks se danes nahaja v sklopu internega oddelka novomeške bolnice. V neposredni bližini dvorca, kjer je bil nekoč park, je danes urejena pešpot, imenovana Julijino sprehajališče.

Enonadstropno stavbo pravokotnega tlorisa krasi lep kamnit portal. Grad je bil z Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Novo mesto, Uradni list RS št. 38/1992 razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena.

Komentarji