Na Kačjem gradu sta živela dober graščak in trdosrčna graščakinja. Imela sta sina in hčer. Nekoč je prišla v grad beračica in prosila milodara. Graščakinja jo je hotela odgnati, ali graščak se je je usmilil. V zahvalo je pripovedovala o čudodelni roži. Oba otroka sta se jo napotila iskat.
Sin je prišel do nekega studenca, ki je imel srebrnočisto vodo. Te vode se je napil in postal sila močan; čisto je pozabil na svoj dom. Hčerka pa je prišla do neke čarovnice, ki jo je začarala, da je čisto pozabila na svojce. Ker se otroka nista vrnila, je oče od žalosti umrl,mati pa je postala še bolj trdosrčna; vsakega berača je odpodila.
Sin razbojnik je moral nekoč zapustiti kraj, kjer je ropal; potem pa so ga pregnali duhovi. Spomnil se je na svoj dom. Vrnil se je in z materjo vred sta zdaj preganjala berače. Ko sla nekoč odgnala tudi tisto beračico, ki je bila svojčas povedala o čudodelni roži, je prišla nad grad nesreča. Ko se je beračica malo oddaljila od njega, je nastal stašen pok in grad je bil v razvalinah. Tudi mati in sin sta našla v razvalinah smrt. Hčerka pa je pri čarovnici našla neko čarobno snov, ki jo je zavžila. Takoj se je spomnila na svojo preteklost. Podala se je proti domu.
Toda pogled na razvaline jo je umoril. Domačini so našli njeno mrtvo truplo in so ga prenesli na pokopališče. Ljudje pa pravijo, da mati in sin po razvalinah stra¬šila in čuvata pokopane dragocenosti. Našel bo tiste dra¬gocenosti, kdor se bo umil z vodo iz tistega čudodelnega studenca, iz katerega je pil sin. Toda ne raste še drevo, iz katerega bodo naredili zibel za tistega otroka.
Literatura:
- https://sl.wikisource.org/wiki/Dobrna~Ka%C4%8Dji_grad
