Ljudska domišljija prestavlja grad Plaustein, ki je v resnici stal na visoki skali pod Resevno, na strmo skalo nad Ferleževim mlinom v Šibeniku. V tem gradu je stanoval brat rifniškega gospodarja. Od enega gradu do drugega je bila napeljana zračna brv, pokrita z vdovskimi kožami. Po tej brvi se je sprehajala grajska gospoda in je ponosno gledala po širnem svetu, ki je bil njena last. Nekoč sta se oba mogočneža sprla in sta živela poslej v strašnem sovraštvu. Skozi grajsko lino sta napela svoja loka. Rifniški gospodar je zadel brata in ga ubil.
Ubiti brat je imel dobro in pobožno hčerko, ki je po nesrečni očetovi smrti postala lastnica njegovega gradu. Njeni sovražniki so navalili na grad in ker ni bil dovolj utrjen, so vdrli na dvorišče. Mlada plemkinja se ni več mogla rešiti. Povzpela se je na svojega belega konja in zdirjala na kraj strme stene. Pred sabo je zagledala grozen prepad, toda ljubša ji je bila smrt nego misel, da bi prišla v roke krutega sovražnika. Skočila je pogumno v reko, ki je ločila oba hriba. Na gradu so vsi mislili, da je junakinja utonila v valovih, zato so brezskrbno plenili in vse opustošili. Toda konj, ki je bil zvest svoji gospodarici, je napel vse svoje moči in preplaval široko reko. V obrežju je bila velika luknja, skozi katero je vodila podzemeljska pot na grad na Planini. Graščakinji je bila ta skrivna pot dobro znana in tako se je otela gotove smrti.
Luknja, skozi katero je smuknila plemkinja, se vidi še dandanes ob vznožju Rifniške gore nekaj korakov pred Ferleževim mlinom. Poleg luknje je žleb, po katerem priteče voda izpod gore. V koritu, ki stoji pod žlebom, se napaja žejna in izmučena živina.
Literatura:
- https://sl.wikisource.org/wiki/Rifnik_~_Plaustein_~_Anderburg
