Nekoč davno, ko še ni bil zgrajen grad Kebelj, se je grof dolgo časa ukvarjal z varnostnimi zadevami, saj je vedel, da je vse pogosteje prihajala Turška vojska in bi lahko zavzela tudi njegov grad, ki je bil prav krat pred gradnjo. Zato je poklical stare mojstre iz tujine, da so najprej izkopali skrivni rov in ga tako skrili, da nihče ni opazil, da je kdorkoli tukaj kaj delal.
Tako se je končala varnost gradu. Potem so prišli lokalni mojstri, ki so klesali kamen, da se je dobro prilegal vsakemu naslednjemu, tako da je začelo kmalu so kazati obrisi gradu. Ko so prišli do prve plate, ki so jo morali podpreti z lesenimi drogovi, so položili trame, ki so jih napolnili z slamo, ki je ščitila in ogrevala zgornje prostore, so kaj kmalu začeli nadaljevati gradnjo, saj so imeli trdno podlago znotraj gradu. Dela so počasi napredovala, ko je prišla zima, so komaj pokrili ves grad z leseni skodlami. V tem vremenu niso mogli nadaljevati.
Ko je prišla prva pomlad, so nadaljevali z deli. Kmalu je bilo vse narejeno, le pohištva še ni bilo. Tega je grof naročil v Italiji in dolgo so čakali, da je prišla z konji otovorjena pošiljka. Ko so postavili vse, so okrasili cel grad z venci cvetja in grof je priredil veliko zabavo z prvovrstno jedačo in pijačo. Vsi so prišli in tako se je veselica prelevila v naslednji dan.
Komaj so odhajali, skoraj vsi malo opiti, ker se niso zavedali, da je naslednji dan pravzaprav delovni dan. Le malo ljudi je odšlo na njive, drugi so doma častili mačka v sebi.
Ko se je grof preselil na grad, ki je bil opasan z obzidjem, je naprej pogledal, kako hitro bi se lahko umaknili v tunel in prišli na drugi strani ven. Sam je preizkusil vse to in izračunal, da bi se lahko z gradu umaknili v skrivni rov v petih minutah in prišli na drugi strani ven v dvajsetih minutah.
Danes nihče več niti ne ve, da je bil rov izgrajen in da so z ruševinami pozabili na vse skupaj. Pravijo legende, da je v podzemnem rovu spravljeno veliko zlata in srebra, da čuva to bogastvu škratje iz podzemnega rova, ki so ga osvojili zase.
Da bi kdo prišel do tega bogastva, naj raje ne poskusi, ker je zelo nevarno se približati škratom, ki imajo devet krat devet nalog, ki ga noben človek ne more izpeljati. Pa še potem ni bogastvo njegovo, pač pa je za vse uboge tega sveta.
Literatura:
- http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=blog&op=func&func=print&c_menu=94737
