Skrivnostni pobeg

Sedela sta tam v temi in razmišljala o tem, kar se je zgodilo. Nista vedela drug za drugega. Franz je vstal in začel gledati naokoli … Jurij je prestrašeno vprašal, kdo je. Franz mu je odgovoril, da je Turek in da so napadli graščino, vendar so ga zaprli. Jurij pa je dodal, da je tudi on Turek. Začela sta se pogovarjati.

Franz se je odločil, da bo Juriju povedal svojo zgodbo. Začel je pripovedovati. Rekel je, da njegovo otroštvo ni bilo najbolj rožnato. Njegova družina je imela zelo malo denarja. Živeli so v majhni leseni hiški, zraven nje pa je bila samo majhna njiva. Ni imel nobene izobrazbe, samo na njivi je vedel delati.

Tako je potekal vsak dan, dokler Franz ni dopolnil 16 let. Odločil se je, da bo šel in varoval njihov grad ter vladarja. Sprejem in vse ostalo je potekalo normalno. Nekega dne, ko je že nekaj časa delal na gradu, pa jim je vladar sporočil, da bodo napadli Negovsko graščino. Takrat se je malo zamislil … Tega dne se je zelo dobro spominjal. Nato je nadaljeval.

Rekel je, da so odšli na dolg pohod. Hodili so po dolinah in prišli do velikega jezera. Tam so se osvežili in odšli naprej. Naenkrat so zagledali vojsko drugih vojakov. Takrat so se začeli spopadati. Nekako so se prebili skozi in odšli gor po bregu. Vmes ga je Jurij vprašal, kako dolgo je že tu. Franz pa mu je odgovoril, da sigurno že kakšno leto dni. Jurij se je začudil. Nato je nekaj zaropotalo in vrata so se odprla. Skozi njih je posijala zlata svetloba in obsijala prostor. Jurij je takrat prvič videl, kako izgleda Franz.

Skozi vrata je stopil stražar, za njim pa še radgonski padar. Franz je že takoj vedel, kaj sledi. Jurij pa je samo prestrašeno sedel in čakal, kaj se bo zgodilo. Franza je tiho vprašal, kaj se dogaja. On pa mu je odgovoril, da ga bodo sedaj porezali in mu na tak način spustili nekaj divje krvi. Trajalo je le nekaj minut in potem sta odšla. V prostoru je spet zavladala tema. Nato je Franz nadaljeval s svojo zgodbo.

Kot je že prej omenil, so prišli do graščine in jo začeli napadati. Obmetavali so jo z betonskimi kroglami. Takrat pa se je zgodil protinapad. Sovražnikova vojska je napadla. Rekel je, da so ga takrat tudi zaprli v to klet. Zaprli naj bi tudi njegovega prijatelja Matica. Vendar so ga zazidali v beton. In od tistega trenutka dalje Franzu spuščajo divjo kri. Veliko dni sta se pogovarjala. Prišel je dan obsodbe. Vladar je povedal, da morata skopati 80 metrov globok vodnjak in takrat bosta rešena.

Seveda sta se takoj lotila dela. Kopala sta in kopala … Tako so minevali dnevi, meseci, leta. Štiri leta kasneje sta končno skopala ta vodnjak. Roke so ju zelo bolele. Bila sta zelo lačna, izčrpana, bolehna, ampak vseeno sta imela upanje. Ker so ju po vsem tem vseeno hoteli ubiti, sta se zlagala, da še nista končala z delom. Tako sta pridobila nekaj dni za razmislek. Nekega dne, ko več nista videla izhoda in sta se že sprijaznila s smrtjo, pa je goska padla v vodnjak. Ven je priplavala v jezeru, ki so ga poimenovali Gosijak.

Takrat sta začela kovati načrt, kako bosta pobegnila iz tega zapora. Jurij se je hotel maščevati za vse, kar so jima storili. Franz pa je na vse gledal bolj umirjeno in predlagal je gosjo rešitev. Sklenila, da bosta skočila v vodnjak in se rešila. Tako sta tudi storila. Od tistega dne naprej za njiju na Negovi niso več slišali. Odšla sta nazaj v svojo deželo in tam ostala vse do smrti.

Viri:

Grajske zgodbe, Daniela Herbaj, 2011
Pri urah slovenščine učenci spoznavajo različna književna dela, pri katerih spoznavajo značilnosti različnih književnih prostorov in literarnih oseb. Tematika kulturnega dne osmošolcev je bila Grajske zgodbe. V zgodovino kraja Negova in Negovskega gradu jih je popeljala vodička Dragica Starovasnik, ki je povedala še marsikatero zanimivo anekdoto iz preteklosti. Legende so učence popeljale v domišljijski svet in nastali so zanimivi literarni zapisi. Učiteljici Živana Safran in Alenka Kozar.

Komentarji