Skrivnostni voznik

Nekoč je neki gospod po cesti od Doliča peljal z lepimi volmi težek voz proti gradu. Ko je pripeljal do kmeta, Javornika, ki je imel svoje borno posestvo pri cesti, ga je gospod prosil, naj mu z volmi kot predprego pomaga peljati voz na grad. Cesta na grad, ki je bila v resnici že vsa razdrta in porasla s travo in grmičevjem, je bila ob svitu lune tako gladka in ravna, da se je kmet kar čudil. Ko sta pripeljala z veliko težavo do gradu, sta po enaki in skoraj še lepši cesti dospela na grajsko dvorišče.

Tu je pa gospod, ki je bil baje zelo lepo oblečen in je imel na glavi cilinder, rekel kmetu, naj gre in odpre vrata v stolp, da lahko peljata voz v grad. Ker je kmet že mnogo slišal o strahovih v gradu in ker je bil tudi malo bojazljiv, ni hotel ustreči gospodovi želji. Nato je šel gospod sam odpirat vrata. Poklical je kmeta, naj mu sledi. Peljal ga je v klet, kjer je bil zaklad. Kmeta je blesk zlata in srebra popolnoma omamil.

Gospod pa mu je rekel: »Vse zlato in srebro bi bil dobil, če bi bil šel odpirat vrata;. Ker si mi samo pomagal voziti, smeš vzeti pest zlata!« Kmet je res zagrabil pest cekinov in odšel. Ko je prišel iz gradu, ni bilo več ne volov ne voza ne lepe ceste. Ko se je ozrl nazaj, ni videl več vhoda v grad. Ko se je kmet mudil v kleti, se je bil grad zopet spremenil v ruševino. Od tistega časa je bil kmet vedno bogat.

Literatura:

  • https://sl.wikisource.org/wiki/Valdek

Komentarji