Spomin na Ponikvo

Tik pod gradom vodi že iz rimskih časov cesta, po kateri se je neke noči vračal na svoj dom kmet, sedeč na vozu in se veselo razgovarjajoč s konji. Na mestu, kjer se konča gozd, ki kakih pet minut spremlja cesto na obeh straneh, se konji hipoma ustavijo kakor ukopani. Voznik jih ne more spraviti z mesta, raz­jezi se in s kletvijo na ustih udari po njih. Tedaj se hipoma izvije iz graščinske hoste možiček, zavit v rdečo suknjo, sede h kmetu na voz in udari po konjih, ki so se kot blisk spustili čez drn in strn. Potem se je zgodilo sam Bog ve kaj. Drugo jutro so našli kmeta nezavestno ležečega ob cestnem robu. Drugega ni vedel povedati kakor to, da je prišel rdeči možiček z rogljički na glavi in povzročil strašno vožnjo. Rdečega škrateljna so videli tudi drugi, čeprav brez nesreče.

Literatura:

  • https://sl.wikisource.org/wiki/Ponikva

Komentarji