Zakaj so gradovi pričeli propadati?

Danes je marsikateri grad v zelo slabem stanju, marsikaterega pa tudi več ni ali pa je od njega ostalo le še nekaj bežnih kamnitih ostankov. Kdaj so torej prvi gradovi začeli s svojim ciklom propadanja? V 16. stoletju so fevdalci pričeli zapuščati gradove, ki so bili grajeni visoko na vzpetinah, kjer so služili kot obrambni stolpi. V tem obdobju so pričeli z zidanjem razkošejših dvorcev in graščin v dolinah, kjer je bil teren položen, lahko dostopen in prijeten za življenje. Posebno so dvorci svoj razcvet doživeli v času baroka. To je bilo obdobje razkošja, udobja ter zahtevne arhitekture, tako v prostorih samih kot tudi izven njih.

Že v 16. stoletju se je torej z opuščanjem grajskih utrdb na visokih področjih pričel njihov propad. Ti gradovi so se počasi pričeli že v tistem obdobju spreminjati v ruševino. Nekatere pa je že pred tem stoletjem uničil tudi kakšen potres ali požar. Znan je potres leta 1511, ki je bil zelo uničujoč za marsikateri grad.

Več kot sto gradov je bilo uničenih tudi med kmečkimi upori in fevdalnimi vojnami. Tudi turški vpadi so doprinesli k uničenju marsikaterega gradu.

Svoj davek je terjala tudi druga svetovna vojna, ko so partizani požgali več kot deset gradov na slovenskih tleh. S tem so v njih poskušali preprečiti naselitev okupatorja oz. so tako poskušali uničiti sovražnikovo vojsko, ki se je v gradovih že naselila.

Poleg tega so k uničenju prispevale tudi naravne katastrofe, od potresov, zimske zmrzali, viharjev, gorskih ujm, nalivov, itd.

Ljudje so včasih bližnji grad videli tudi kot priročen kamnolom, iz katerega je bilo zlahka pridobiti že obdelano lomljeno kamenje za gradnjo. Prav tako je k uničenju prispeval tudi neprimeren odnos ljudi do kulturne dediščine, ropi in opustošenje gradov zaradi koristoljublja.